Search the digital library catalog

Abstract: V diplomski nalogi so obravnavane značilnosti minimalizma v kratki prozi Aleša Čara, pri čemer smo analizirali dve avtorjevi zbirki: V okvari in Made in Slovenia. V zbirki V okvari je štirinajst kratkih pripovedi, v katerih zunanjega dogodka skoraj ni, notranji svet akterjev pa je razdvojen zaradi nedovoljenih substanc, seksa, laži, ljubosumja, sadomazohizma. Vsem likom so skupne odtujenost, osamljenost, razklanost in naveličanost. Prva zgodba nas motivno-tematsko, čeprav je vsaka zase celota, zapelje v drugo, ta v tretjo in tako naprej, tako da Čarova kratka proza zahteva res discipliniranega bralca. Analiza je pokazala, da je pisanje precej realistično; nastopata prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec, prevladujejo napeta atmosfera, epifanija, eliptičnost in komunikacijsko blokirani dialogi. V zbirki gre za daljše zgodbe, kratkih skorajda ni, povprečno so dolge deset strani. Pri raziskovanju smo ugotovili, da so osrednja tema zbirke medosebni odnosi, ki so popolnoma odtujeni tako na področju seksualnosti kot eksistence; ljubezen nima dovolj moči, da bi uredila stisko vsakdanjih ljudi. V drugi Čarovi zbirki kratke proze Made in Slovenia so zgodbe izrazito kratke, obsegajo dve do štiri strani. S temami osebnih odnosov se prepletajo družbene, politične in gospodarske teme, ki so bile aktualne v letu 2006: konflikti v Afriki, ptičja gripa, družina Strojan, gradnja džamije v Ljubljani, onesnaževanje okolja, trgovanje z otroki, mučenje in ubijanje živali na brutalen način, nestrpnost do drugačnih ljudi (homoseksualci, Romi, muslimani, samohranilke). Obe zbirki sta tipično minimalistični. Glavni liki v Čarovih pripovedih skoraj nikoli niso zmožni sprememb, če pa se sprememba že zgodi, ni dolgotrajna. Tipična atmosfera, kratkost pripovedi, pogovorni jezik, značilna medosebna razmerja, dialogi, načelo ekonomičnosti: manj je več, ironija, prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec in ne nazadnje šokantni konci ali odsekanost le-teh so prvine, ki predstavljajo temeljno konstrukcijo Čarove kratke proze. Ob branju njegovih pripovedi dobimo občutek, da je človeška narava nepravična in nepredvidljiva, nestrpna do drugačnosti, zato so tudi medčloveški odnosi taki. Čarov minimalizem najbolj spominja na minimalistično poetiko Raymonda Carverja, predvsem po tematiki, značilnem razpoloženju in izrazitih premolkih.
Keywords: Aleš Čar, minimalizem, kratka proza, medosebni odnosi, komunikacija, zbirka, V okvari, Made in Slovenia, poetika
Published in DKUM: 26.09.2016; Views: 1342; Downloads: 126
Full text (1,07 MB)

Abstract: Magistrsko delo se posveča neorealistični kratki pripovedni prozi. Ta se pojavlja tako v slovenski kot v tuji literaturi. Neorealizem se je v sodobni slovenski književnosti v največji meri uveljavil in poetološko najbolj izčistil prav v kratki prozi. Ta zajema predvsem avtorje, rojene leta 1960 ali kasneje, ki so svoja dela začeli objavljati v devetdesetih letih, snov pa jemljejo iz vsakdanjega življenja (Čander 2004: 353–363). Študij zbirk kratke proze, izdanih med leti 2010–2015, je za namen naloge pokazal, da v ospredju niso več teme o nacionalni identiteti, ampak se pojavljajo predvsem "male teme" in "male zgodbe", najpogosteje o (spolni) identiteti (Zupan Sosič 2011: 96–97). Subjekti so največkrat moški, ki se v razvitih državah, kjer tudi ženske stopajo na trg dela in celo zavzemajo najvišje položaje, zaradi izgube prevlade in moči počutijo vedno bolj nepomembne ter se sprašujejo o svojem eksistencialnem bistvu. Kriza moškosti in "instant" družba, v kateri je dovoljeno vse, na novo strukturirata tudi ljubezenske in partnerske odnose. Ena glavnih neorealističnih značilnosti je postavljenost subjektov v urbano okolje oziroma velika mesta, kjer se tujci ali ti, ki so se v ta mesta preselili kasneje, in ti, ki v njih prebivajo že od nekdaj, na vsakem koraku počutijo odtujene. Tako intimni in fantazijski svetovi posameznikov, v katere se ti zatečejo, včasih predstavljajo edini pobeg pred realnostjo. Namen magistrskega dela je osvetliti termin neorealistična književnost in razloge, ki so botrovali nastanku sodobne kratke proze zadnjih desetletij na naših tleh, še posebej neorealistične kratke proze. Ključni del magistrskega dela predstavlja analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric, ki so izšla med leti 2010–2015, s pomočjo katerih so podprta teoretična spoznanja. Največja omejitev je premajhna časovna distanca, zato je ob literarni smeri neorealizma ključna razjasnitev pojmov transrealizem, literarni eklekticizem, nova emocionalnost in literarni minimalizem. Prav tako je ključen pregled tematik, s katerimi se literarne smeri ukvarjajo, njihovih pripovednih postopkov in konkretizacij v slovenski sodobni kratki prozi (Perić Jezernik 2001: 7).
Keywords: sodobna družba, sodobna slovenska kratka proza, slovenska neorealistična kratka proza, 2010–2015, neorealistične značilnosti, neorealizem, transrealizem, literarni minimalizem
Published in DKUM: 22.08.2016; Views: 1967; Downloads: 314
Full text (989,18 KB)

Abstract: V diplomskem delu Elementi kriminalnega žanra v zbirkah nagrajenih avtorjev fabule smo poudarili temeljno razliko med detektivko in kriminalko, podrobneje smo opisali razvoj slovenske kriminalke, prikazali smo bistvene razlike med klasično in trdo detektivsko zgodbo, s katerima se da dobro opisati slovensko kriminalko pred drugo svetovno vojno, podali smo temeljna pravila pisanja kriminalnega romana, ki jih je leta 1928 zapisal S. S. Van Dine (Žižek, Močnik 1982: 12‒17), ameriški pisec detektivskih romanov, opisali smo bistveno vsebinsko in strukturno določilo kriminalke – uganko ter podali značilnosti kriminalke v kratki prozi. Osrednji del diplomskega dela predstavlja sedem avtorjev, ki so prejeli nagrado fabula. Prejemniki nagrad so bili Nejc Gazvoda z zbirko kratke proze Vevericam nič ne uide (2004), Katarina Marinčič z zbirko kratke proze O treh (2005), Maruša Krese z zbirko kratke proze Vsi moji božiči (2006), Peter Rezman z zbirko kratke proze Skok iz kože (2008), Vesna Lemaić z zbirko kratke proze Popularne zgodbe (2008), Lado Kralj z zbirko kratke proze Kosec koso brusi (2010) ter Dušan Čater z zbirko kratke proze Džehenem (2010). Po predstavitvi avtorjev in nagrajene zbirke smo v naštetih zbirkah kratke proze podrobneje analizirali tiste kratke pripovedi, pri katerih smo po podrobnejši analizi ugotovili, da zajemajo elemente kriminalnega žanra; te kratke pripovedi so naslednje: Stanje ljubezni in zaupanja, Grobarček in Vevericam nič ne uide Nejca Gazvode, Redouté, slikar in Zlatko iz Litije Katarine Marinčič, Beli oblaček Petra Rezmana, Lovci na občutke, Tisočšeststoti razgovor za službo in Nedolžnost Vesne Lemaić, Država in revolucija Lada Kralja ter Geografija je zajebana stvar in Holliday in Cambodia Dušana Čatra. Iz analize smo izločili zbirko Maruše Krese Vsi moji božiči, čeprav je za svojo zbirko prejela nagrado fabula, vendar v njeni zbirki elementov kriminalnega žanra nismo zaznali. Podrobnejša analiza je pokazala, da so prvine kriminalke v izbranih pripovedih sicer uporabljene, vendar fragmentarno, kakor jih omogoča sama kratka forma pripovedi. Prav tako pa je v pripovedih opazen odmik od kriminalnega žanra, tako da ne moremo govoriti o pravi kriminalki, saj za kriminalko velja, da je toliko bolj mojstrska, kolikor bolj se ujema s pravili književnovrstne sheme, ki ji pripada.
Keywords: kriminalka, uganka, zločin, zločinec, kratka proza, fabula.
Published in DKUM: 29.07.2016; Views: 1290; Downloads: 226
Full text (527,46 KB)

Abstract: Avtorica predstavi v diplomskem delu osebnost in pridigarsko dejavnost Janeza Svetokriškega, najimenitnejšega slovenskega baročnega pridigarja, podrobneje pa preuči humor v njegovih pridigah. Kapucinski pridigar iz Svetega Križa je Slovencem v letih 1691–1707 zapustil pet obsežnih knjig pridižnih vzorcev z latinskim naslovom Sacrum promptuarium. V svoje pridige je zavestno vnašal pripovedne elemente in humor, s tem pa je presegel meje zgolj cerkvenega govorništva in naredil pomemben slovstveni napredek v slovenski literarni zgodovini. V nalogi so podani dejavniki, ki so vzrok za to, da je Janez Svetokriški pod okriljem tako neobičajnega mesta in vsebine tolikokrat zavzel humorno držo. V nadaljevanju so predstavljene tipične človeške značajske lastnosti kot vir humorja (iz 36 zgodb oz. primerov humornega pripovedovanja), podobnosti človeka z živalskimi lastnostmi kot vir smeha (11 zgodb) in smešne lastnosti oseb različnih poklicev oz. poklicna komika (osem različnih poklicev). Svetokriški je humor pogosto uporabljal kot sredstvo svojega sporočanja in je ena izmed glavnih značilnosti njegovih pridig. Humor mu je predstavljal orodje, s katerim se je lahko najbolj približal svojim poslušalcem vseh stanov. Pridigarjeva gorečnost in živahen temperament, prepleten s humorjem, sta najbolj prišla do izraza v pripovednih eksemplih. V njegovih pridižnih besedilih je teorija humorja povezana predvsem z značajsko komiko – opozarjal je zlasti na posamezne človeške značajske napake in slabosti. Svetokriški največkrat zavzame ironično držo, ponekod prehaja tudi v območje satire. Vendar pridigarjeva kritika ni ostra, cinična ali žaljiva, ampak blaga in odpuščajoča.
Keywords: Janez Svetokriški, pridigar, pridiga, Sacrum promptuarium, humor, baročna književnost
Published in DKUM: 27.07.2016; Views: 3473; Downloads: 258
Full text (934,64 KB)

Abstract: Kratka potopisna besedila v zbirkah Od Kotelj do Belih vod (1945) ter Borba na tujih tleh (1946) z vidika indikatorjev potopisne literature kažejo na to, da je v obeh zbirkah prisotna dokumentarna naravnanost tekstov s subjektivno prisotnostjo avtorja, ki služi informiranju, v ospredju so reference na socialno in politično življenje, reprezentacija časa in prostora. Teksti obeh zbirk vsebujejo poleg teh značilnosti potopisa še različne narativne postopke in retorično podana realna dejstva, kar jim daje strukturni značaj literarnega potopisa, zaradi prevladujočih estetskih znakov ter besedilnih fikcijskih signalov pa se nekatera besedila približujejo pripovedni prozi.
Keywords: slovenska književnsot, potopisi, reportaže, literarni potopisi, Od Kotelj do Belih vod, Borba na tujih tleh
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1094; Downloads: 62
Link to full text