11. Slovenske pridige knezoškofa Mihaela NapotnikaKarin Požin, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Slovenske pridige knezoškofa Mihaela Napotnika je predstavljeno življenje in delo lavantinskega škofa, pridigarja in nabožnega pisatelja Mihaela Napotnika (1850–1922). Namen magistrskega dela je bil raziskati njegovo slovstveno in pridigarsko dejavnost s posebnim ozirom na njegove slovenske pridige. Osrednji del predstavlja analizo štirih izbranih pridig iz zbirke Spomnite se besed, ki sem vam jih govoril (1902), ki se navezujejo na svetnike in cerkvene osebnosti. Poleg analize zunanje in notranje zgradbe, motivno-tematskih in jezikovno-slogovnih značilnosti, je bilo naše raziskovanje usmerjeno v preučevanje rabe pripovednih prvin in medbesedilnih sredstev. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo analiziranih prvin z Napotnikovim hagiografskim besedilom Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov (1892). Ugotovili smo, da sta obe obravnavani zvrsti pripovedno in medbesedilno pestri. Med medbesedilnimi sredstvi prevladujejo svetopisemski citati in njihovi povzetki ter pripovedno razviti zgledi, ki jih je pridigar tvoril s pomočjo svetopisemskih, biografskih in zgodovinskih pripovedi. Pogosto se je posluževal tudi aluzij in alegoričnih razlag, s katerimi je bralcu na slikovit način približal moralna in pomenska sporočila svojih nabožnih besedil.
Keywords: literarna zgodovina, slovenska nabožna književnost, pridiga, hagiografija, pripovedne prvine, medbesedilna sredstva, Mihael Napotnik.
Published in DKUM: 09.10.2018; Views: 1525; Downloads: 245
 Full text (1,13 MB) |
12. Tematizacija partnerskih odnosov v izbranih kratkoproznih zbirkah po letu 2000Nina Kartuš, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na raziskovanje in analiziranje partnerskih odnosov v triindvajsetih kratkoproznih zbirkah slovenskih avtoric. V teoretičnem delu smo natančneje predstavili literarni neorealizem in minimalizem, saj so njuni elementi v veliki meri prisotni v izbranih zgodbah. V nadaljevanju smo opredelili tematiko medosebnih odnosov, razvoja intimnosti, ljubezni in partnerstva. Zanimalo nas je, kako se v izbranih zbirkah kaže tematizacija partnerskih odnosov med moškim in žensko, čeprav se pojavljajo tudi homoseksualni odnosi, pri čemer gre za prikaz motivno-tematskih stalnic, kot so intimni odnosi zakoncev, partnerjev in ljubimcev. Poglavitno temo magistrskega dela predstavlja analitični del, ki zajema obravnavo in analizo kratkoproznih zbirk, ki so izšle med letoma 2005 in 2010. V naš izbor spadajo naslednje avtorice: Cvetka Bevc, Tina Bilban, Jasna Blažič, Mihaela Hojnik, Andreja Jezernik, Ivanka Klopčič Časar, Jana Kolarič, Milojka Komprej, Nataša Konc Lorenzutti, Manka Kremenšek Križman, Vesna Lemaić, Mirana Likar Bajželj, Ivanka Mestnik, Maruša Pivec, Lili Potpara, Veronika Simoniti, Lucija Stepančič, Marija Šedivy, Miomira Šegina, Mojca Tirš in Suzana Tratnik. Upoštevajoč tematiko dogajanja v posameznih zgodbah smo to poglavlje razdelili glede na izstopajoče tematizacije, ki so upovedane v zgodbah, kot so na primer nezvestoba, nezaupanje in ljubosumje. Izbrane zgodbe literarnih likov nam dajo vpogled v njihov intimni svet. Zanimivo je, kako so upovedani odzivi tako ženskih kot moških likov na različne situacije v partnerski, zakonski ali neobvezujoči zvezi. Osebe se soočajo z različnimi odkloni v odnosih, kot so prevare, ljubosumje, smrt partnerja, nasilje, naveličanost ipd.
Ključne besede: sodobna slovenska kratka proza, slovenske avtorice, partnerski odnosi
Keywords: sodobna slovenska kratka proza, slovenske avtorice, partnerski odnosi
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 1755; Downloads: 247
Full text (799,49 KB) |
13. Ptuj in drugi realni kraji v pripovedni prozi Mihe RemcaIva Lah, 2018, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Ptuj in drugi realni kraji v pripovedni prozi Mihe Remca je poudarek na dogajalnem prostoru, tj. mestu Ptuj, ki je rojstni kraj avtorja obravnavanih del Mihe Remca.
V prvem delu naloge je predstavljena teoretična zasnova za analizo, to je teorija dogajalnega prostora v literaturi, teorija urbanega romana, teorija identificiranja realnih krajev v literaturi in predstavitev osrednjih kronotopov po Bahtinu. Teoretični del naloge vključuje še obravnavo mesta kot dogajalnega prostora v tuji in slovenski literaturi ter pomen kolektivne memorije in geniusa loci v književnosti.
V drugem delu magistrske naloge sledi analiza literarnih del. Osrednji del predstavljajo povest z dramsko predlogo in dva romana, ki so prostorsko umeščeni v mesto Ptuj in okolico. V njih so predstavljeni zgodovinski, politični in kulturni vidiki Ptuja. Ob tem so prikazane možnosti pojavitev kolektivne memorije, geniusa loci in regionalne identitete. Prikazani so opisi okolja, iz katerih lahko razberemo, ali je Ptuj v vlogi urbanega mesta ali ne. Romana sta obravnavana tudi po kategorizaciji kronotopov po Bahtinu. Sledi obravnava drugih Remčevih pripovednih del, ki ne vsebujejo sestavine oz. dogajalnega prostora Ptuja, a se v njih pojavi ogromno drugih realnih krajev ter primerjava teh z opisi Ptuja. Na koncu so predvidene tudi povezave del, oziroma realnih krajev v njih, z avtorjevim življenjem.
Keywords: Miha Remec, Ptuj, realni kraji, mesto, kronotop, kulturna memorija, regionalna identiteta.
Published in DKUM: 12.06.2018; Views: 1310; Downloads: 118
Full text (1,15 MB) |
14. Karakterizacija likov v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000Lidija Krajnc, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Karakterizacija likov v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000 se ukvarja z raziskovanjem karakterizacije likov – kako se ti obnašajo, govorijo, kako razmišljajo in kako delujejo; predstavljeno je torej, kako avtorji/avtorice dajejo svojim literarnim osebam izrazite lastnosti, zlasti značajske. Poglavitna tema magistrskega dela (karakterizacija likov) je postavljena v okvir tematiziranja intimnih, ljubezenskih/erotičnih medosebnih odnosov in z njimi tesno povezanih spolnih razlik, (iskanja) spolne identitete in spolnih stereotipov v kontekstu ljubezenske/erotične literature. Ključni del magistrskega dela predstavlja analiza izbranih kratkoproznih del slovenskih avtorjev/avtoric, ki so izšla med letoma 2011 in 2013, v katerih smo primarno proučevali prikaz likov – kakšni so, kako delujejo, kaj jih vodi ipd., torej smo raziskovali postopke/načine/tipe karakterizacije literarnih likov, sočasno pa smo presojali tudi možno prisotnost elementov (spolnih) stereotipov in patriarhalno usmerjene družbe, ki so povezani predvsem z razumevanjem spolnih vlog oz. s položajem ženske in moškega v družbi kakor tudi z njunimi medsebojnimi razmerji. Zanimalo nas je torej, kakšne so poglavitne značilnosti predstavljenih literarnih likov in kateri tipi karakterizacije prevladujejo. V izbranih zbirkah kratke proze so v ospredju tiste zgodbe, ki tematizirajo intimne odnose in predvsem glavne literarne osebe, pri katerih smo ugotavljali, kako so opredeljene njihove fizične/zunanje, družbene in mentalne/notranje lastnosti, ter možne vplive spolnih razlik oz. stereotipov na njihov osebni razvoj.
Keywords: kratka proza, literarni lik/oseba, karakterizacija, spolne razlike, stereotipi
Published in DKUM: 11.08.2017; Views: 1653; Downloads: 214
Full text (1,32 MB) |
15. Procesualnost slovstvene folklore : Marija Stanonik: Procesualnost slovstvene folklore. Ljubljana : ZRC, ZRC SAZU, 2006, 503 str.Blanka Bošnjak, 2009, review, book review, critique Keywords: folkloristika, ljudsko slovstvo, slovensko ljudsko slovstvo, ocene
Published in DKUM: 09.06.2017; Views: 1511; Downloads: 150
Full text (267,31 KB)
This document has many files! More... |
16. Prodorne in preroške misli 16. stoletja : ob petstoletnici Trubarjevega rojstvaBlanka Bošnjak, 2008, preface, editorial, afterword Keywords: protestantizem, jezikoslovje, slovenščina, ocene in poročila, spremne besede, 16. st.
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1162; Downloads: 166
Full text (160,11 KB)
This document has many files! More... |
17. Jože Tomažič: monografija. Ur. Dragica Haramija : Maribor: Litera, 2006. 260 str.Blanka Bošnjak, 2009, review, book review, critique Keywords: ocene in poročila, ocene knjig, biografije, literarna zgodovina, pravljičarji
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1421; Downloads: 140
Full text (245,15 KB)
This document has many files! More... |
18. |
19. TEMATIZACIJA NASILJA V IZBRANI SLOVENSKI KRATKI PROZI PO LETU 2000Natalija Posavec, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Tematizacija nasilja v izbrani slovenski kratki prozi po letu 2000 zajema teoretični in analitični del.
V teoretičnem delu smo opredelili definicije, vrste in oblike nasilja. Vsako nasilje je povezano z dogajanjem v družbi, zato smo podali tudi psihološke razlage nasilja in v družbenih, gospodarskih in političnih razmerah poskušali odkriti vzroke nasilja. Nasilnost lahko izvira tudi iz bolezenskega stanja posameznika.
Sledi analitični del, ki zajema obravnavo in kratko analizo zbirk kratke proze, ki so izšle med letoma 2000 in 2005. V začetni fazi smo prebrskali vse zbirke kratke proze in izločili tiste, ki so izšle v samozaložbi. V nadaljevanju smo se fokusirali na tiste kratkoprozne zbirke, ki so obravnavale pojavitev fizičnega nasilja. Te so izstopale ali po izvedbi samega nasilja ali po načinu avtorjevega podajanja oziroma upovedovanja. Nekatere zgodbe so postavljene v preteklost, zato je bilo treba tudi preučiti razmere v takratnem času in to vzeti v obzir, posledično smo potem lažje sledili avtorju in zgodbi.
V analitičnem delu smo zajeli kratkoprozne avtorje in avtorice, in sicer so to: Franček Bohanec, Stanko Janežič, Vinko Möderndorfer, Milenka Pungerčar, Vida Bošnjak Logar, Tone Partljič, Viktor Rožanc, Ivan Sivec, Marjetka Slavec, Franjo Frančič, Sebastijan Pregelj, Franček Rudolf, Aleš Čar, Jan Jerina, Marjan Kolar, Meta Malus, Iztok Geister, Dušan Merc, Milan Petek, Nejc Gazvoda, Polona Glavan, Marija Gorše, Manka Kremenšek Križman, Milan Kleč, Matjaž Brulc, Tomaž Janežič, Uroš Sadek, Vasilij Vasko Polič in Suzana Tratnik.
Veliko kratkih pripovedi izhaja iz vsakdanjega življenja in kažejo na realistično ali celo avtobiografsko podlago, nekaj pa je takih, kjer pripovedni čas sega krepko v preteklost (čas španske inkvizicije, obdobje med obema vojnama).
Opazno je, da izbrani avtorji in avtorice, ki smo jih zajeli v analitičnem delu naloge, v svoja kratkoprozna dela vključujejo literarne upodobitve nasilja, nekateri bolj, drugi manj, pri čemer je motivno-tematski spekter pojavitev zelo raznolik, od spontanih klofut in udarcev, do okrutnejših opisov, kjer se lahko v prikazovanju prepleta celo več vrst nasilja.
Keywords: kratka proza, nasilje, fizično nasilje, urbano in ruralno okolje.
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 1708; Downloads: 315
Full text (902,31 KB) |
20. POETIKA KRATKE PROZE MOJCE KUMERDEJVesna Kušar, 2016, undergraduate thesis Abstract: V pričujočem diplomskem delu sem s pomočjo literarnoteoretičnih ter literarnozgodovinskih dognanj znanstvenikov proučevala kratkoprozni deli Fragma in Temna snov sodobne slovenske avtorice Mojce Kumerdej.
V teoretičnem uvodu sem se na kratko posvetila obdobju, v katerem ustvarja pisateljica. Ugotovila sem, da gre za obdobje slovenske postmoderne. Pri analizi tega obdobja sem se oprla na spoznanja Janka Kosa, ki trdi, da slovenska literarna postmoderna nastopi po slovenski moderni, in sicer leta 1970. To je literarno obdobje, ki združuje tudi nasprotujoče si smeri: neorealizem, postsimbolizem, neodekadenca, modernizem, eksistencializem, magični realizem in postmodernizem. Slovensko literarno postmoderno imenujemo tudi obdobje »avtopoetik«, saj v tem obdobju avtorji nimajo predpisanih nikakršnih vzorcev, v izbiri literarnih usmeritev se odločajo individualno. Bistvene značilnosti slovenske literarne postmoderne so raznolikost, sinkretično povezovanje različnih prvin, vpliv globalizacije (preseganje določenih literarnih smeri in tokov), avtopoetika, estetski pluralizem, razmah trivialne in žanrske literature, ki se lahko približa »visoki«.
Obravnavana avtorica sodi v neorealistično smer, ki je najbolj izrazita prav v kratki prozi. Za ta tip besedil je značilno čim bolj realno predstavljanje stvarnosti. Snovno-tematsko sodi v takšna besedila prikazovanje avtentične podobe družbe, socialne stvarnosti, narave in vsakdanjega življenja. Ena izmed osrednjih tem je ljubezen.
Osrednji predmet diplomskega dela sta kratkoprozni zbirki Fragma (2003) in Temna snov (2011). Zbirka Fragma je sestavljena iz trinajstih zgodb, kjer so v ospredju na videz običajni posamezniki, a pod zunanjostjo se v teh akterjih skriva »fragma«, ki je zapredek nečesa. Nezavedna se nahaja v ljudeh in se v najboljšem primeru pretvori v nekaj ustvarjalnega (Ljubezen je energija) ali pa poči in vodi v destruktivna, zločinska dejanja (detomor, samomor, sadomazohizem in druge patološkosti).
V zbirki Temna snov že sam naslov zbirke najbolje označuje enajst sicer heterogenih zgodb. Kumerdejeva pravi, da bi naj poleg le nekaj odstotkov vidne snovi v vesolju obstajala temna, nam nevidna, nezaznavna snov, in pa temna energija (Petrič 2011). Tako se avtorica skozi preigravanja številnih identitet loteva teh skritih, temnih vsebin človeka. Osrednje teme te zbirke so posameznikove osebne travme, zločini, spolne zlorabe, materializem. Jezik je v obeh zbirkah nezahteven, komunikativen, zaznamovan s pogovornimi in slengovskimi izrazi.
V diplomski nalogi sem se posvetila tudi ženskim likom v kratki prozi Mojce Kumerdej. V obeh zbirkah (Fragma, Temna snov) se ženske pojavljajo v različnih vlogah, in sicer v vlogi matere, usodne ženske, emancipiranke, poročene ženske, morilke in prijateljice. Za kratko prozo Mojce Kumerdej so značilne močne, samozavestne, zapeljive in neodvisne ženske. Vse junakinje so odločne in predane svojim ciljem. Niso zgolj igračke v rokah moških, ampak si same krojijo svojo usodo.
Mojca Kumerdej se s svojim kratkoproznim opusom nedvomno uvršča med najkakovostnejše slovenske neorealistične avtorice. A slovenska literarna kritika in zgodovina slovenskim ženskim literarnim ustvarjalkam še zmeraj ne namenjata dovolj pozornosti in ne cenita dosežkov, za katere so zaslužne.
Keywords: slovenska literarna postmoderna, ženska literatura, kratka proza Mojce Kumerdej (Fragma, Temna snov), ženski liki v kratki prozi Mojce Kumerdej.
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 2859; Downloads: 190
Full text (1,47 MB) |
