| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vsebnost ohratoksina A v živilih in krmi med letoma 2010 in 2016 v Sloveniji
Natalija Valant, 2020, magistrsko delo

Opis: Mikotoksini so sekundarni metaboliti nekaterih specifičnih sevov plesni, ki pogosto onesnažijo pridelke na polju ali tekom skladiščenja. Znano je, da izpostavljenost visokim koncentracijam mikotoksinov lahko povzroči negativne učinke na zdravje ljudi in živali, zato se okužbe živil in krme z mikotoksini stalno preverjajo. V kmetijstvu so problematični aflatoksini, ohratoksini, trihoteceni, zearalenoni, fumonizini, tremorgeni mikotoksini in ergot alkaloidi. V naši raziskavi smo pregledali in vrednotili rezultate analiz uradnega nadzora živil in krme glede vsebnosti ohratoksina A (OTA). Za krmo in krmne rastline smo pridobili podatke za obdobje šestih let, od leta 2010 do leta 2015, analiziranih je bilo skupno 237 vzorcev. Za živila smo analizirali podatke za obdobje petih let, in sicer od leta 2012 do leta 2016, skupno je bilo analiziranih 742 vzorcev. Rezultati so pokazali, da sta bila z OTA onesnažena 2 vzorca krme (0,8 %), neskladnih vzorcev ni bilo. Višji odstotek onesnaženosti je bil ugotovljen v odvzetih vzorcih živil, kjer je bilo onesnaženih 62 vzorcev (8,4 %). Izmed onesnaženih vzorcev živil je 5 vzorcev (0,7 %) preseglo mejne vrednosti za OTA, določene z evropsko zakonodajo, 57 vzorcev (7,7 %) pa je vsebovalo OTA v koncentracijah nižjih od določenih mejnih vrednosti. Glede na način pridelave živil smo ugotovili, da je bil odstotek onesnaženih in neskladnih živil iz konvencionalne pridelave višji v primerjavi z ekološko pridelavo.
Ključne besede: mikotoksini, živila, krma, ohratoksin A, slovenski uradni nadzor živil in krme
Objavljeno: 25.02.2020; Ogledov: 845; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
Vsebnost mikotoksinov T-2, HT-2 in deoksinivalenola v živilih in krmi v Sloveniji med leti 2012 in 2016
Maja Oblak, 2019, magistrsko delo

Opis: Mikotoksini so sekundarni metaboliti nekaterih plesni in so naravna onesnaževala v živilih in krmi. Analizirana je bila vsebnost mikotoksinov deoksinivalenol (DON), T-2 in HT-2 v vzorcih živil in krme med leti 2012 - 2016. Za analizo smo uporabili podatke, ki so nam jih poslali iz Urada RS za varnost hrane, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki so vzorce pridobili z vzorčenjem, ki je bil v skladu s programom uradnega nadzora živil. Delež vzorcev živil, ki so bili onesnaženi z vsaj enim izmed obravnavanih toksinov, znaša 34,7 %, v krmi pa 63,8 %. Med leti 2012 in 2016 nismo zaznali trenda upadanja pojavnosti mikotoksinov v živilih in krmi. Največji delež zaznanih mikotoksinov v hrani je bil v trdih žitih, v živilih, pripravljenih za uživanje (kruh in testenine), pa je bil delež nižji. Pri krmi smo mikotoksine največkrat zaznali v dopolnilni in popolni krmni mešanici za prašiče.
Ključne besede: deoksinivalenol, T-2, HT-2, mejne vrednosti, vzorci živil in krme, Slovenija
Objavljeno: 04.12.2019; Ogledov: 756; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Vsebnost aflatoksinov b1, b2, g1, g2 v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v Sloveniji
Petra Trofenik, 2019, magistrsko delo

Opis: Aflatoksini so najpogostejša in najbolj raziskana skupina mikotoksinov. Kljub strogim EU zakonodajnim omejitvam za aflatoksine v krmi za živali in v živilih bi se zaradi podnebnih sprememb še zmeraj lahko zgodilo, da se pojavijo na trgu tudi onesnažena živila in krma. Aflatoksini se lahko pojavijo v surovinah in živilih, so genotoksični in rakotvorni ter ogrožajo zdravje ljudi in živali. Namen naše raziskave je bil preučiti prisotnost aflatoksinov B1, B2, G1 in G2 v vzorcih hrane in krme na slovenskem trgu med letoma 2010 in 2016. Skupaj je bilo analiziranih 1322 vzorcev živil in 445 vzorcev krme, pri katerih je 2 % vzorcev hrane (najpogosteje arašidov) in 4 % vzorcev krme (najpogosteje koruza) presegalo EU mejne vrednosti. Večina vzorcev drastično ne odstopa od mejnih vrednosti iz Uredbe EU. Sklepamo lahko, da je zaskrbljenost za zdravje potrošnikov v zvezi z izpostavljenostjo živil aflatoksinom minimalna.
Ključne besede: aflatoksin / mikotoksin / vzorci živil in krme / Slovenija / uradni nadzor.
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 729; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici