1. |
2. Genetski polimorfizmi in izražanje genov povezanih z nastankom centralnega zdrsa materniceTina Bizjak, 2021, doktorska disertacija Opis: Izhodišče: V preteklih raziskavah je že bila ugotovljena povezava med dednostjo in zdrsom medeničnih organov (ZMO), vendar pa do sedaj še nobena raziskava ni ciljano preučevala pomena dednosti pri izoliranem zdrsu maternice (ZM). V naši raziskavi kandidatnih genov smo skušali ugotoviti, ali genetske različice v šestih predhodno predlaganih lokusih kandidatov za ZMO, ki so bili pri ženskah evropskega porekla identificirani z asociacijsko študijo celotnega genoma, prav tako spremenijo tveganje pri naši skupini bolnic z ZM.
Preiskovanke in metode dela: V raziskavo smo vključili 100 bolnic, ki so imele operacijo zaradi izoliranega popolnega ZM, in 105 zdravih žensk. Vse udeleženke so bile stare med 30 in 55 let. Po izolaciji genomske DNA iz periferne krvi smo genotipizirali šest polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP), ki so bili predhodno povezani z ZMO. Opravili smo tudi analizo dejavnikov tveganja. Ekspresijo RNA smo določili na RNA in proteinih, ki smo jih izolirali iz sakrouterinih ligamentov pacientk in zdravih žensk s qPCR.
Rezultati: Eden od šestih analiziranih SNP-jev je bil statistično povezan z ZM. Na lokusu kromosoma 20p13 smo ugotovili statistično pomembnost za model regresije faktorja tveganja za dominantni model alela T v SNP-ju rs6051098 (p = 0,046; OR: 1,93, CI: 1,01-3,66). Gen IDH3B je bil edini gen v lokusu 20p13, ki je bil v biopsijah sakrouterinega ligamenta pri ženskah z ZM statistično višje izražen v primerjavi s kontrolno skupino (p = 0,034). Analiza proteinov je pokazala trend k povišanemu izražanju proteina IDH3B pri bolnicah z ZM.
Zaključek: Po našem najboljšem vedenju, smo kot prvi dokazali, da genetski dejavniki tveganja prispevajo k ZM in predlagali rs6051098 kot najboljši dejavnik tveganja, ki je povezan z ZM. Glede na pridobljene rezultate o ekspresiji predpostavljamo, da gen IDH3B igra vlogo pri patogenezi ZM.
Ključne besede: kandidatni geni, genetski polimorfizmi, genska ekspresija, zdrs medeničnih organov, zdrs maternice
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 1838; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (2,58 MB) |
3. DELITEV SOLASTNINE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSETina Bizjak, 2016, diplomsko delo Opis: Solastnina ima svoje korenine že v rimskem pravu. Solastnina je nastala kot posledica dedovanja, kjer so dediči podedovali nerazdeljeno premoženje. Solastniki so lahko podali zahtevo po delitvi skupnega premoženja, kot lahko to storijo tudi v sodobnem pravu.
Pojem solastnine je tako že rimsko pravo razvilo kot lastninsko pravico več oseb na nerazdeljeni stvari, na kateri imajo solastniki miselne deleže.
Solastninsko razmerje pa je žal velikokrat predmet nesoglasij med solastniki, saj ga je v praksi težko izvajati zaradi lastništva nerazdeljene stvari oz. precej abstraktnega pojma idealnega deleža. Zato pravo daje solastnikom možnost, da lahko kadarkoli, razen ob neprimernem času, zahtevajo njeno delitev. Ta je lahko sporazumna ali pa o njej odloči sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče najprej preveri, če je mogoča fizična delitev solastne stvari. Sicer pa udeleženci lahko v postopku ponudijo odkup deleža ostalih solastnikov ali pa pride do civilne delitve, kjer sodišče na javni dražbi solastno stvar proda in kupnino razdeli med solastnike.
S pomočjo sodne prakse se odločitve sodišč močno olajšajo, saj le ta služi kot posvetovalno orodje. Sodišča ga s pridom uporabijo tudi pri odločanju o delitvi solastnine, saj primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v podobnih primerih, s pomočjo uporabljene argumentacije.
Namen diplomske naloge je predstaviti pojem solastnine in njeno delitev s pregledom aktualne sodne prakse.
Ključne besede: solastnina, delitev solastnine, idealni delež, sporazum, nepravdni postopek, fizična delitev, civilna delitev, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 3647; Prenosov: 535
Celotno besedilo (706,34 KB) |
4. Vprašalnik za obravnavo žrtve spolne zlorabeIztok Takač, Tina Bizjak, Darja Arko, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Oskrba žrtve spolnega nasilja od zdravnika preiskovalca zahteva natančen klinični pregled, zavarovanje sledi, psihološko podporo in ustrezno zdravljenje. Z njim se največkrat srečamo v ginekoloških ambulantah, saj so ženske v veliko večjem številu žrtve spolnega nasilja kot moški. Če so sledi pravilno odvzete in hranjene, lahko danes s forenzičnimi metodami razlikujemo katero koli osebo, razen enojajčnih dvojčkov. Zato je poizvedba in pridobivanje sledi pri vsaki oškodovanki izjemnega pomena. Pri spolni zlorabi je možna okužba s spolno prenosljivimi boleznimi, ki jih je potrebno dokazati in pravočasno zdraviti. Oškodovanki je potrebno nuditi tudi uporabo nujne kontracepcije, ki je učinkovita le v prvih dneh po dogodku spolnega nasilja. Da je preiskava in zbiranje dokazov popolno in poteka v pravilnem vrstnem redu, je koristno imeti pisni vprašalnik oziroma rutinski protokol. Predstavili bomo uporaben vprašalnik, ki zdravniku preiskovalcu omogoča pregled in vodenje oskrbe žrtve spolnega nasilja po ustaljenem postopku ob upoštevanju anamneze, kliničnega pregleda, zbiranja in hranjenja sledi ter nujnega zdravljenja.
Ključne besede: spolna zloraba, žrtev, kazniva dejanja, dokazna sredstva, preiskave, vprašalniki, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1767; Prenosov: 179
Celotno besedilo (110,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Južnoameriška tripanosomoza - Chagasova bolezenTina Bizjak, Rajko Saletinger, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: Minilo je stoletje, odkar je brazilski zdravnik Carlos R. J. Chagas leta 1909 opisal morfologijo in življenjski krog zajedavca Trypanosoma cruzi, ki povzroča Chagasovo bolezen. Trypanosomo cruzi najdemo predvsem v stenicah in majhnih sesalcih ter je razširjena vse od jugozahodnega dela Združenih držav Amerike do osrednje Argentine in Čila. Chagasova bolezen poteka skozi več različnih obdobij. Začetno obdobje je lahko asimptomatsko ali poteka z neznačilno sliko akutnega vročinskega stanja. Sledi latentno obdobje, ki lahko traja več desetletij ali vse življenje. Pri 10-30% okuženih bolnikov se po latentnem obdobju pojavijo znaki kronične okužbe z zapleti s strani srca in prebavnega trakta. Vse do sredine 20. stoletja so pojavljanje Chagasove bolezni povezovali s slabimi bivalnimi pogoji kmečkega prebivalstva. Preseljevanje ljudi je povzročilo, da se je Chagasova bolezen v zadnjih letih pričela vse pogosteje pojavljati tudi v mestih. Zaradi vse večjega števila popotnikov je potrebno poznavanje Chagasove bolezni tudi v našem okolju.
Ključne besede: Cardiomyopathies, Chagas Disease, Chagasova bolezen, diagnostika, epidemiologija, Esophageal Achalasia, Kardiomiopatije, klinična slika, Megacolon, Megakolon, Požiralnik, ahalazija, Trypanosoma cruzi, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2002; Prenosov: 61
 Povezava na celotno besedilo |
6. Potreba po sodelovanju med obveščevalno-varnostnimi službami v Republiki Sloveniji : diplomsko deloTina Bizjak, 2010, diplomsko delo Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, nacionalna varnost, sodelovanje, Slovenija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, SOVA, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.01.2011; Ogledov: 3113; Prenosov: 385
Celotno besedilo (673,09 KB) |
