1. Urgentna stanja pri predšolskih otrocih obravnavanih v dežurni ambulantiBernardka Sajevec, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Predšolski otroci stari od 2 do 6 let so nenehno izpostavljeni najrazličnejšim boleznim in poškodbam. Ukrepanje staršev je zato v takšnih primerih lahko tudi življenjskega pomena. Starši morajo imeti dovolj znanja, da lahko svojemu otroku v nujnih stanjih ustrezno pomagajo.
Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Predstavili smo najpogostejša urgentna stanja pri predšolskih otrocih obravnavanih v dežurni ambulanti. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali v kolikšni meri potrebujejo otroci urgentno obravnavo in kako postopajo starši, preden otroka pripeljejo v dežurno ambulanto. Izvedli smo anketo pri 30. starših, ki je vsebovala 24 vprašanj. Narejena je bila tudi retrospektivna študija statistike diagnoz preko programa Isoz21.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da 83 % staršev meni, da znajo dobro postopati v primeru poškodb in bolezni pri svojih otrocih, vendar jih 30 % vedno poišče pomoč pri dežurni službi. V triletnem obdobju je bilo v dežurni ambulanti obravnavanih skupaj 1991 otrok starih od 2 do 6 let.
Sklep: Pravilno postopanje staršev ob nujnem stanju otroka je bistvenega pomena, zato pa potrebujejo dovolj znanja. Čeprav so starši ocenili svoje znanje kot dobro, se je izkazalo, da temu vedno ni tako, zato bi bilo potrebno znanje obnavljati z raznimi tečaji in predavanji na to tematiko, predvsem pa z dobro osveščenostjo s strani zdravstvenih delavcev in tudi v obliki brošur, zloženk in letakov, ki so dostopne v zdravstvenih ustanovah.
Ključne besede: dežurna ambulanta, predšolski otrok, nujna stanja, medicinska sestra, starši
Objavljeno v DKUM: 03.03.2020; Ogledov: 1268; Prenosov: 271
 Celotno besedilo (1,79 MB) |
2. Zdravstvena nega otroka s Turnerjevim sindromomMaja Kolar, 2019, diplomsko delo Opis: Turnerjev sindrom (TS) je kromosomopatija, pri čemer en kromosom X delno ali v celoti manjka, zato je vseh kromosomov samo 45 namesto običajnih 46. Jajčniki deklic brez drugega kromosoma X ne delujejo normalno, zato ne proizvajajo hormonov, ki so potrebni za normalno rast in spolni razvoj. Namen zaključnega dela je predstaviti življenje 14 letne deklice s TS. Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, namenjenega staršem deklice s TS in je sestavljen iz odprtega tipa vprašanj. S pomočjo študije primera smo prišli do ugotovitve, da ima TS velik vpliv tako na vsakdanja opravila obolele deklice, kot tudi na celotno družino. Menimo, da največji oviri pri TS predstavljata nizka rast in neplodnost, vendar se lahko oboje uspešno regulira tako z uporabo rastnega hormona, ki pripomore k višji rasti, kot tudi nove tehnike umetne oploditve z darovanjem jajčnih celic, ki povečujejo možnost spočetja pri osebah z mozaicizmom.
Ključne besede: Deklice, kromosomopatija, rastni hormon, študija primera, vpliv TS na družino.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 1795; Prenosov: 219
Celotno besedilo (826,25 KB) |
3. Alergije po piku žuželk pri otrocihAmar Alijagić, 2017, diplomsko delo Opis: V svetu prihaja do naraščanja alergijskih bolezni in s tem tudi posledično so v porastu alergije na pike žuželk. Pri osebah, ki niso alergične, piki izzovejo le bolečino in rahlo oteklino, vendar pa pri osebah, ki so alergične na pike žuželk lahko izzovejo zelo resne alergijske reakcije, ki so včasih smrtno nevarne. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti kakšne reakcije se lahko zgodijo po piku žuželk pri otrocih, kako lahko ukrepamo, ter predstaviti tudi pomembnost zdravljenja s specifično imunoterapijo.
Ključne besede: alergija, piki žuželk, zdravljenje alergije, občutljivost otrok na pike žuželk.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2018; Ogledov: 1489; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,07 MB) |
4. LAKTOZNA INTOLERANCATajda Ropič, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča in namen: Laktozna intoleranca ali motnja prebave mlečnega sladkorja je stanje, pri katerem primanjkuje encima laktaze ali pa ga sploh ni. Motnja je neozdravljiva. Poznanih je veliko simptomov, preko katerih se lahko prepozna laktozna intoleranca. Laktozna intoleranca postaja vedno bolj znana, vendar ljudje še vedno predolgo odlašajo s samim dokazovanjem bolezni. Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti laktozne intolerance ter hkrati raziskati poznavanje laktozne intolerance med študenti zdravstvene nege.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metoda. Podatke smo pridobili s pomočjo ankete, ki je vsebovala 15 vprašanj. Razdeljenih je bilo 150 anketnih vprašalnikov, vrnilo se jih je 115. V raziskavo je bilo vključenih 115 študentov, študijskega programa Zdravstvena nega. Raziskava je bila izvedena v juniju 2016.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da študentje vedo, kaj je laktozna intoleranca, poznajo njene povzročitelje, simptome, kateri se pojavijo pri laktozni intoleranci, kako se zdravi laktozno intoleranco, vedo tudi kakšen je napis na živilih, katera so namenjena laktozno intolerantnim osebam ter katera živila vsebujejo mlečni sladkor in se jim morajo laktozno intolerantne osebe izogibati. Vendar pa jih večina ne pozna pomena diete brez laktoze ter razlike med laktozno intoleranco in alergijo na kravje mleko.
Sklep: Oseba, ki je zbolela za laktozno intoleranco, se srečuje z raznimi simptomi, kot so bolečine v trebuhu, napenjanje, driska, bruhanje, bolečine v črevesju ali brbotanje in druge. Življenje z motnjo je lahko zelo težko, če je oseba ne vzame resno. Motnja prebave mlečnega sladkorja postaja vedno bolj znana, vendar ljudje še vedno predolgo odlašajo s samim dokazovanjem bolezni.
Ključne besede: Laktozna intoleranca, laktoza, mleko, alergija na kravje mleko, dieta brez laktoze, motnja prebave mlečnega sladkorja
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 3603; Prenosov: 554
Celotno besedilo (696,81 KB) |
5. Vpliv vitamina D na zdravje otrokTanja Zadravec, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vitamin D ima velik vpliv na zdravje otrok. Obstaja več načinov, s katerimi si zagotavljamo zadostne količine vitamina D. Najpogosteje omenjamo prehrano in sončne žarke, pridobimo ga lahko tudi s prehranskimi dopolnili. Hipovitaminoza je pomanjkanje katerega koli vitamina, pomanjkanje vitamina D pa je v splošni populaciji pogosto. Namen diplomskega dela je predstaviti pomembnost vitamina D za zdravje otrok.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature. Pri iskanju literature smo uporabljali bibliografski sistem Cobiss, podatkovno bazo ScienceDirect ter servis Google Scholar.
Rezultati: Z upoštevanjem enostavnih napotkov se lahko izognemo pomanjkanju vitamina D. Novorojenčki in dojenčki so posebej rizična skupina za razvoj hipovitaminoze vitamina D, ker ga ne pridobijo v zadostni količini iz materinega mleka. Potreba po zagotavljanju vitamina D z nadomestki se z odraščanjem manjša zaradi večje izpostavljenosti soncu. S sončno svetlobo ne moremo zagotoviti organizmu dovolj vitamina D v vseh letnih časih, zato se pri določenih rizičnih skupinah svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskega dopolnila v zimskih mesecih.
Sklep: Vitamin D je zelo pomemben za rast, razvoj in pravilno delovanje organizma. Otroci so posebej občutljiva skupina, zato moramo poskrbeti, da jim nudimo vse, kar jim bo omogočilo zdravo odraščanje. Pomemben pri tem je tudi vitamin D.
Ključne besede: vitamin D, otrok, sončevo zračenje, hipovitaminoza
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1644; Prenosov: 180
Celotno besedilo (868,96 KB) |
6. PRVA POMOČ IN OSVEŠČENOST STARŠEV PRI OPEKLINSKIH POŠKODBAH PREDŠOLSKIH OTROKUrška Mlinšek, 2014, diplomsko delo Opis: Predšolski otroci so nepredvidljivi, radovedni in zato velikokrat pride do poškodb. Pomembno je, da starši, vedo, kako pomagati in nuditi prvo pomoč svojemu otroku. Zato morajo imeti dovolj znanja, da lahko ob določeni situaciji pravilno ukrepajo, saj je pravilno ukrepanje pri opeklinskih poškodbah življenjskega pomena. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so starši predšolskih otrok osveščeni glede prve pomoči otroku pri opeklinah in predstaviti prvo pomoč pri opeklinskih poškodbah.
Ključne besede: Osveščenost staršev, prva pomoč pri opeklinah, zdravljenje, preprečevanje opeklinskih poškodb.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2014; Ogledov: 1686; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,12 MB) |
7. Zmogljivost, nezmogljivost otrok glede na razvojno stopnjo, od rojstva do 6. leta starostiBiljana Savić, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj otroka in pričakovana znanja staršev, glede na razvojno stopnjo, od rojstva do 6. leta starosti. Prikazati vlogo medicinske sestre pri poučevanju staršev o razvoju otroka, do 6. leta starosti v Zdravstvenem domu Velenje. Spoznati dejavnike, ki privedejo do zmogljivosti otroka in dejavnike tveganja, ki privedejo do nezmogljivosti otroka pri določeni starosti. z raziskavo smo želeli ugotoviti znanje staršev o razvoju in zmogljivosti otroka, glede na starostna obdobja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. za pridobitev podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. Raziskavo smo izvedli v Zdravstvenem domu Velenje, v predšolski ambulanti. V raziskavi je sodelovalo 40 staršev, otrok do 6. leta starosti.
Ključne besede: Razvojne stopnje otroka, zmogljivost in nezmogljivost otroka, zdravstvenovzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 15.10.2013; Ogledov: 1771; Prenosov: 218
Celotno besedilo (976,49 KB) |
8. Osveščenost staršev o smrti v zibelkiDarja Praznik, 2013, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom nenadne smrti dojenčka ali smrt v zibelki je nepričakovana smrt dojenčka, ki se po navadi zgodi v prvem letu življenja, ko otrok drema ali spi. To je zagotovo nekaj najbolj tragičnega, kar se lahko pripeti staršem, ki so zvečer položili popolnoma zdravega dojenčka spat. Strokovnjaki pravega vzroka kljub številnim raziskavam še vedno niso našli, so pa mnenja, da gre za kombinacijo več dejavnikov. Starše opozarjajo, da se lahko s pravilnim ravnanjem z dojenčkom bistveno zmanjša možnost za tragedijo. Starši se morajo zavedati, kako bistvenega pomena je poznavanje preventivnih ukrepov in tudi upoštevanje le-teh.
Raziskovalna metodologija: Namen diplomskega dela je opisati zdravega novorojenčka, opredeliti rizične skupine novorojenčkov ter predstaviti sindrom nenadne smrti dojenčka. Z raziskavo smo ugotovili, v kolikšni meri so starši osveščeni o ˝smrti v zibelki˝ (sindromu nenadne smrti otroka), ali poznajo preventivne ukrepe za zmanjšanje možnosti tveganja in v kolikšni meri jih upoštevajo.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da so starši sicer osveščeni o bistvenih podatkih sindroma nenadne smrti, vendar določenim preventivnim ukrepom posvečajo premalo pozornosti. Največ negotovosti so pokazali pri najboljšem položaju za spanje dojenčka. Tudi starši v večini menijo, da bi bila še kakšna dodatna informacija o tej temi dobrodošla.
Sklep: Ugotavljamo, da je znanje staršev o sindromu nenadne smrti ali ˝smrti v zibelki˝ kljub nekaterim dobrim odgovorom premajhno. Ker verjamemo, da se vsi starši trudijo po svojih najboljših močeh, da bi svoje otroke obvarovali tako pred poškodbami in še toliko bolj pred drugimi nesrečami, menimo, da bi bilo potrebno dodatno izobraževanje. Koristna bi bila kakšna predavanja na to temo, v čakalnicah pa bi lahko bile pripravljene tudi brošure, ki bi bile staršem vedno za vpogled. Mogoče pa bi na ta način le pridobili ter tudi nadgradili svoje znanje in bi vsi starši znali v celoti pravilno ravnati s svojim dojenčkom.
Ključne besede: smrt v zibelki, sindrom nenadne smrti, osveščenost staršev.
Objavljeno v DKUM: 10.07.2013; Ogledov: 4268; Prenosov: 338
Celotno besedilo (1016,84 KB) |
9. UPORABA APNEA BLAZINIC PRI NEPRAVILNOSTIH DIHANJA OTROKARahela Bohnjec, 2013, diplomsko delo Opis: Apnea ali pavza dihanja je prekinitev dihanja, ki traja več kot 20 sekund, lahko pa tudi manj (10 do 20 sekund), če je prekinitvi dihanja pridružen padec saturacije in pulza (pod 100 na minuto). V veliko pomoč nam je apnea blazinica za zaznavanje prekinitve dihanja, ki z alarmom opozori na prekinitev ali upočasnitev dihanja otroka. Diplomsko delo opisuje tudi anatomijo, histologijo in fiziologijo dihal, rizične skupine otrok, bolezni pri katerih lahko pride do apnee ali prekinitve dihanja ter naloge medicinske sestre pri otroku z motnjami dihanja. Namen diplomskega dela je predstaviti pomembnost apnea blazinic, ki jih uporabljajo za signalizacijo zastoja dihanja ali apnee.
Raziskovalna metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in deskriptivni metodi dela. Tehnika zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval 24 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 članov negovalnega tima v Splošni bolnišnici na Hrvaškem. Podatke, pridobljene v raziskavi, smo uredili, grafično oblikovali in prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsof Excel.
Rezultati. Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je osebje v negovalnem timu seznanjeno s načinom delovanja apnea blazinic, ter da meni, da je to zanesljiv signal za dihanje otroka, pomemben pripomoček ter preprost pripomoček za rokovanje in so zadovoljni z uporabo ter bi jih priporočali sorodnikom ali prijateljem.
Sklep. Raziskava je pokazala pomanjkljivosti glede strokovnih navodil za uporabo apnea blazinic, pomanjkljivosti znanja glede bolezni pri katerih se pojavlja apnea, večina anketiranih pa ni imela dodatnega izobraževanje oz. seminarja s področja apnea blazinic.
Ključne besede: dihanje, apnea, apnea blazinice, otrok, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 2664; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1,69 MB) |
10. Pravilna in varna uporaba antibiotikov pri mladostnikihLeja Dobravc, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili pravilno in varno uporabo antibiotikov pri mladostnikih. Opisali smo navodila za pravilno in varno uporabo antibiotikov, kot je upoštevanje predpisanega odmerka antibiotika, časovnega razmika med posameznimi odmerki ter upoštevanje časa zdravljenja z antibiotiki. Opisali smo delovanje antibiotikov, pravilno shranjevanje antibiotikov ter neželene/stranske učinke, ki se lahko pojavijo pri jemanju antibiotikov. Predstavili smo posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilne uporabe antibiotikov, kot je rezistenca/odpornost bakterij proti antibiotikom. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri izvajanju medikamentozne terapije ter zdravstveno vzgojo mladostnikov pri uživanju medikamentozne terapije.
Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost mladostnikov s pravilno in varno uporabo antibiotikov. Anketo smo izvedli med dijaki 3. in 4. letnika, ki obiskujejo Srednjo zdravstveno šolo Celje.
Rezultati. Raziskava je pokazala, da so mladostniki seznanjeni s pravilno in varno uporabo antibiotikov, saj jih večina upošteva zdravnikova navodila glede predpisanega odmerka antibiotika, časovnega razmika med posameznimi odmerki ter navodila glede trajanja zdravljenja z antibiotiki. S posledicami, ki lahko nastanejo zaradi nepravilne uporabe antibiotikov, je seznanjenih le polovica vseh anketiranih mladostnikov.
Sklep. Antibiotiki so dragocena in zelo pomembna zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb, ki jih povzročajo bakterije. Več antibiotikov se uporablja, več bakterij razvije odpornost proti njim. Delno je to naravni pojav in se dogaja po vsem svetu, problematično je zlasti, kadar se antibiotike uporablja preveč in za napačne namene. Pojav odpornosti proti antibiotikom je nujna skrb nas vseh. Če želimo ustaviti širjenje odpornosti, je pomembna zavest vsakega posameznika, da jemlje antibiotike le, kadar je to potrebno in ko jih predpiše zdravnik.
Ključne besede: antibiotiki, varna uporaba antibiotikov, zdravila, mladostnik, vloga medicinske sestre, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 02.10.2012; Ogledov: 2747; Prenosov: 464
Celotno besedilo (919,11 KB) |
