1. Razvoj kadrov v podjetju XKaja Kuhar, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pomen in vlogo razvoja kadrov kot ključnega dejavnika uspešnosti sodobnih podjetij. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zaposleni v podjetju X doživljajo svoj karierni razvoj, kakšna so njihova pričakovanja, stopnja zainteresiranosti za razvojne aktivnosti ter ocena obstoječih aktivnosti in podpore nadrejenih. Teoretični del naloge zajema pregled literature s področja kadrovske funkcije, kariernega razvoja zaposlenih, motivacijskih dejavnikov in strategij razvoja kadrov. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, ki je temeljila na anketnem vprašalniku, izpolnjenem s strani zaposlenih, ter na intervjuju z vodjo kadrovske službe. Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v podjetju X sicer zainteresirani za razvojne aktivnosti, vendar se pri tem soočajo z ovirami, kot so pomanjkanje časa, omejena dostopnost informacij in nezadostna prepoznavnost koristi razvoja. Na podlagi ugotovitev so bila oblikovana priporočila za izboljšanje obstoječih pristopov k razvoju kadrov in spodbujanje aktivnejšega vključevanja zaposlenih.
Ključne besede: razvoj kadrov, karierni razvoj, izobraževanje in usposabljanje, motivacija
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
2. Izzivi invalidov pri iskanju zaposlitveNina Stojanovič, 2025, diplomsko delo Opis: Cilja diplomskega dela sta bila izvesti celovito raziskavo izzivov, s katerimi se invalidi soočajo pri iskanju zaposlitve, ter s pomočjo anketnega vprašalnika pridobiti vpogled v njihove osebne izkušnje glede dostopnosti, prilagoditve okolja in podpore s strani kadrovskih služb. V prvem delu je bila izvedena sekundarna analiza virov, ki je vključevala pregled literature, kot so znanstveni članki, poročila in druge publikacije, drugi del pa je namenjen strukturirani anketi z invalidnimi osebami, kjer so bila pridobljena njihova mnenja in osebne izkušnje na področju izzivov, s katerimi se srečujejo pri iskanju zaposlitve. Rezultati ankete so pokazali, da je precejšen delež anketirancev trenutno zaposlen ali pa je bil zaposlen v preteklosti. To pomeni, da v Sloveniji deluje sistem zaposlovanja invalidnih oseb, čeprav so se anketiranci pri iskanju zaposlitve srečevali z izzivi, kot so stereotipi, diskriminacija in potreba po še bolj prilagojenem delovnem okolju. Za boljše delovne pogoje invalidnih oseb bi bilo potrebnega več ozaveščanja o pravicah, možnostih in tudi koristih zaposlovanja invalidov, kar vključuje izobraževanje delodajalcev in zaposlenih o prednostih raznolikega delovnega okolja na osnovi pozitivnih primerov vključevanja invalidov.
Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, izzivi, prilagoditve, diskriminacija.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Delovna obremenjenost varuhov v centru za usposabljanje, delo in varstvo matevža langusa radovljicaNika Klep Zupančič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje delovno obremenjenost varuhov v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica. Varuhi so osebe, ki so vsakodnevno v stiku z osebami s posebnimi potrebami. Zanje skrbijo, jih učijo, varujejo, omogočajo socializacijo in jih podpirajo pri vsakodnevnih opravilih. Namen raziskave je bil prepoznati glavne dejavnike obremenjenosti, ovrednotiti vlogo organizacijske podpore in strokovne usposobljenosti ter podati konkretne predloge za izboljšavo. Preko rezultatov anketne raziskave med varuhi smo preverili hipoteze o vplivu intenzivnosti fizičnih in psiholoških delovnih nalog, dostopnosti nadrejenih ter samoocene strokovnega znanja na zaznano obremenjenost. Raziskava je potrdila domneve o preobremenjenosti varuhov. Ugotovili smo, da zahtevnost fizičnih ter psiholoških dejavnosti močno poveča občutek obremenjenosti, medtem ko organizacijska podpora, predvsem dostopnost vodij, prispeva k njenemu znižanju. Vpliv strokovnega znanja ni bil statistično značilen. Predlagamo, da organizacija zmanjša obremenjenost varuhov na način, da vključi ergonomske pripomočke, nudi redno psihološko podporo, spodbuja izmenjavo dobrih praks med sodelavci ter organizira ciljno usmerjena izobraževanja. Delovna obremenjenost varuhov in s tem povezano število zaposlenih v tem poklicu bo v prihodnosti vse bolj pomembna tematika, saj narašča število oseb, ki potrebujejo institucionalno varstvo oziroma oskrbo. Ker je tovrstno usposobljenega kadra vse manj, bo k izpostavljeni problematiki potrebno v prihodnje pristopiti celostno s sistematičnimi ukrepi tako na ravni države kot tudi na institucionalni ravni.
Ključne besede: CUDV Radovljica, varuhi, delovna obremenjenost, preobremenjenost
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,88 MB) |
4. Vloga organizacije pri usklajevanju dela in družine pri generaciji yAnita Smolko, 2025, diplomsko delo Opis: Pri generaciji Y ima organizacija pomembno vlogo pri usklajevanju dela in družine. Za uspešno opravljanje dela ima zaposleni generacije Y svoje prioritete, pri čemer daje velik pomen družini in osebnemu prostemu času. Prilagajanje organizacije, vodstva in nadrejenih ter sodelavcev je skupek pozitivnih stvari, ki imajo velik pomen za zaposlenega generacije Y.
V diplomski nalogi smo izpostavili, kako dojemajo zaposleni generacije Y podporo vodstva, sodelavcev in organizacije pri usklajevanju dela in družine, kako so zadovoljni z delovnim časom in kako dojemajo zahtevnost dela pri usklajevanju dela in družine. Ugotavljali smo, kako pomembno je za njih usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti, njihova pričakovanja glede podpore vodstva, sodelavcev in organizacije pri usklajevanju dela in družine, ter kako so zadovoljni z delovnim časom in kako dojemajo zahtevnost dela pri usklajevanju dela in družine. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci generacije Y zadovoljni z ukrepi organizacij pri usklajevanju dela in družine.
Ključne besede: generacija Y, družina, organizacija
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,75 MB) |
5. Osveščenost zaposlenih o pomenu kakovosti zraka na delovnem mestuFlorijan Dremelj, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo, Osveščenost zaposlenih o pomenu kakovosti zraka na delovnem mestu, raziskuje, kako zaposleni dojemajo kakovost zraka v svojem delovnem okolju, ali se zavedajo njegovega vpliva na zdravje in ali podjetja sprejemajo ustrezne ukrepe za izboljšanje tega dejavnika.
Raziskava temelji na anketnem vprašalniku, v katerem je sodelovalo 158 respondentov iz različnih panog, in na sistematičnem pregledu strokovne literature. Rezultati kažejo, da večina zaposlenih kljub nizki stopnji seznanjenosti z dejavniki kakovosti zraka intuitivno zaznava njegov pomen za zdravje in dobro počutje. Poleg tega so ugotovljene statistično pomembne povezave med slabšo kakovostjo zraka v kletnih prostorih in pogostejšimi zdravstvenimi težavami, kot so glavobol in utrujenost. Raziskava razkriva, da podjetja pogosto zaposlenih ne obveščajo o ukrepih za izboljšanje kakovosti zraka, kljub velikemu zanimanju anketirancev za dodatne informacije.
V zaključku je mogoče trditi, da obstaja potreba po večji osveščenosti in aktivnejšem vključevanju podjetij v zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Ključne besede: kakovost zraka, delovno okolje, osveščenost zaposlenih, zdravje in dobro počutje, prezračevanje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,32 MB) |
6. Digital competencies in formal and hidden curriculumMarko Ferjan, Mojca Bernik, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Background purpose: Research on digital competence has been one of the most important policy goals in the area of education in the European Union for almost two decades. In 2017, two essential documents were published: DigComp 2.1 - The Digital Competence Framework for Citizens with eight proficiency levels (Carretero et al., 2017) and examples of use and the European Framework for the Digital Competence of Educators – DigCompEdu (Redecker, 2017). Despite these documents and all the research in the field of digital competencies, there is still no unified instrument for measuring the digital competencies of citizens. The problem is that digital competencies encompass a wide range of skills, from basic digital literacy to advanced technical proficiency, and they evolve with technological advancements. Researchers and policymakers face several obstacles in creating a one-size-fits-all tool for assessing these competencies. This paper expands existing research in the field of digital competence in formal education in Slovenia. Our research aimed to explore curricular aspects of acquiring digital competencies within the three levels of formal education and the level of achieving digital competencies among citizens (students) in Slovenia. The purpose of our study was to gain a broader understanding of how participants in formal education obtain digital competencies to obtain a publicly recognized qualification within the education system in Slovenia. Design/Methodology/Approach: To examine the field of digital competence in formal and hidden curricula, we first survey students (citizens) to assess their self-perception regarding digital competencies. Then, we interviewed teachers from various faculties to identify elements of the hidden curriculum. Finally, we reviewed publicly available educational content regarding acquiring digital competencies in primary and secondary schools and universities. Results: The extent of formal teaching of content related to digital competencies within the public education system in Slovenia is small. During the average duration of formal education, a Slovenian citizen listens to approximately 2,000 hours of mathematics lessons, around 1,000 hours of art lessons, and 200 hours of computer science and informatics lessons. The research results have shown that, even in subjects unrelated to computer science, informatics, and digital competencies, students acquire digital competencies as part of the hidden curriculum at universities. The arithmetic mean among students’ (citizens’) research of other competencies indicates that respondents can operate independently. The results of the level of digital competencies according to DigiComp 2.1. show that, except for two competencies; all are within are within level 5. This means that the self-assessed level of digital competencies among students (citizens) has mostly stopped at tasks they perform for their own needs. Conclusion: In the future, EU countries will need to standardize the assessment system for digital competencies to determine the level of individuals’ digital competencies. The school system in Slovenia will have to introduce a significant amount of computer science knowledge into the curricula of subjects, with particular attention given to upgrading digital competencies within hidden curricula.
Ključne besede: formal curriculum, hidden curriculum, digital competence
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (611,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vpliv sprememb na delo starejših zaposlenihAjda Sofrić, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv sprememb na delo starejših zaposlenih so obravnavane značilnosti starejših zaposlenih v organizacijah in kako se to odraža v delovanju organizacij. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako spremembe na delovnem mestu vplivajo na starejše zaposlene. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo starejši zaposleni v organizacijah dovolj priložnosti za prenašanje znanja na mlajše generacije, med katerimi še vedno prednjači mentorstvo. Starejši zaposleni so izpostavili, da jim izkušnje in ustrezna usposobljenost pomagajo pri opravljanju nalog, da pa težje opravljajo naloge, ki zahtevajo hitro prilagajanje spremembam in veliko fizičnega napora. Organizacije se zavedajo pomena ergonomskega delovnega okolja in podpore pri vpeljavi nove tehnologije za starejše zaposlene ter tudi skrbi za zdravje in dobro počutje starejših zaposlenih. Na podlagi teh ugotovitev so bila oblikovana priporočila za organizacije, kako prilagoditi delovno okolje za starejše zaposlene. Priporočila vključujejo spodbujanje prenosov znanja v organizacijah, prilagajanje delovnega okolja zaposlenemu in ne obratno, pravočasno obveščanje starejših zaposlenih o spremembah in fizično razbremenitev starejših zaposlenih, usposabljanja za rokovanje s tehnologijo, zagotavljanje fleksibilnega delovnika ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga.
Ključne besede: starejši zaposleni, spremembe, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 08.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,07 MB) |
8. Ukrepi za izboljšave dela starejših zaposlenihSamanta Letnar Kozjek, 2025, diplomsko delo Opis: Število starejših zaposlenih se povečuje, zato je pomembno, da se organizacije pripravijo na večje število starejše delovne sile. Aktivno delo v zrelejših letih povzroča težave tudi starejšim zaposlenim. Na delovnem mestu se tako srečujejo z različnimi ovirami, kot so stres, izgorelost, razne zdravstvene težave, slabše poznavanje tehnologije, fizično zahtevno delo, neprilagojeno delovno okolje in nefleksibilno delo. V diplomskem delu smo izvedli raziskavo med starejšimi zaposlenimi z namenom, da bi ugotovili, s kakšnimi težavami se starejši zaposleni srečujejo, kako lahko starejšim zaposlenim pri opravljanju delovnih nalog pomaga organizacija in kateri ukrepi bi starejšim zaposlenim omogočili bolj produktivno delo. Ugotovili smo, da največjo težavo starejšim zaposlenim predstavljajo neustrezna in neprilagodljiva delovna oprema, stres ter nefleksibilnost dela. Organizacija bi starejšim lahko pomagala s prilagoditvijo delovnega okolja in delovnih nalog in prilagoditvami delovnega časa ter dodatnimi izobraževanji in usposabljanji. Starejši zaposleni menijo, da bi jim večjo produktivnost dela omogočili s prilagoditvami delovnega okolja, posodobitvami delovne opreme, z razbremenitvijo, dodatnimi izobraževanji in delom od doma.
Ključne besede: starejši zaposleni, prilagoditve, izzivi, delovna mesta
Objavljeno v DKUM: 26.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,59 MB) |
9. Absentizem in fluktuacija v podjetju Meso Kamnik d. d.Brigita Keržan Kos, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil analizirati absentizem in fluktuacijo ter s tem povezano zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Meso Kamnik d. d. V raziskavo so bili vključeni zaposleni različnih starostnih skupin, delovnih izkušenj in izobrazbene ravni. Ključne ugotovitve so pokazale, da je povprečna stopnja absentizma med letoma 2019 in 2023 znašala 7,98 %, medtem ko je povprečna stopnja fluktuacije znašala 15,59 %. Glavni razlogi za visok odstotek izostankov v podjetju so predvsem pomanjkanje motivacije, slabi delovni pogoji, preobremenjenost z delom in nezadostno komuniciranje. Če analiziramo vrste odsotnosti, sta bolezen in preobremenjenost glavna razloga za bolniško odsotnost. Po drugi strani pa so glavni razlogi za fluktuacijo nezadovoljstvo zaradi plače, slabi delovni pogoji in pomanjkanje možnosti za napredovanje. Zaposleni si želijo boljših možnosti za izobraževanje, izboljšanje medsebojnih odnosov in fleksibilnost pri delu. Na podlagi dobljenih rezultatov so v zaključku predlagane možnosti za izboljšave trenutnega stanja.
Ključne besede: absentizem, fluktuacija, podjetje, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 23.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,78 MB) |
10. Odnos generacij x, y in z do ravnanja s plastikoAmina Mehadžić, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali problematiko plastičnih odpadkov in njihov vpliv na zdravje ljudi ter okolje. V teoretičnem delu smo raziskali sestavo plastike, njen dolgoročni vpliv na okolje in morebitne posledice na človekovo zdravje. Prav tako smo predstavili, kakšen odnos do okolja imajo generacije X, Y in Z. Namen naloge je bil raziskati, kakšen odnos imajo generacije X, Y in Z do ravnanja s plastiko. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki nam je pomagal pri odgovarjanju na zastavljena raziskovalna vprašanja. Prišli smo do spoznanja, da sta starejši generaciji X in Y bolj pripravljeni sprejeti ukrepe za izboljšanje ravnanja s plastičnimi odpadki. V zaključku smo povzeli dosežene cilje raziskave in predlagali možnosti za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: plastika, mikroplastika, plastični odpadki, generacije X, Y in Z, ozaveščenost
Objavljeno v DKUM: 02.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,48 MB) |
