| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Comparison of sensitivity of lung ultrasound and chest x-ray imaging for the diagnosis of community-acquired pneumonia in children
Vojko Berce, 2018, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: ultrazvok pljuč, zunajbolnišnična pljučnica, etiologija, otroci
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (165,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Dejavniki tveganja za anafilaksijo pri otrocih z alergijo na arašide
Blažka Krašovec, Mija Lajhar, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: alergija na arašide, otroci, anafilaksija, komponentna diagnostika, stopnja alergijske reakcije
Objavljeno v DKUM: 04.01.2024; Ogledov: 373; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (817,01 KB)

3.
Impact of covid-19 pandemic on the epidemiology and etiology of lower respiratory tract infections in children
Vojko Berce, Leon Časl, 2023, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: children, COVID-19, epidemiology, etiology, lower respiratory tract infections, severe acute respiratory syndrome coronavirus 2
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 180; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

4.
The impact of comorbidities on the severity of atopic dermatitis in children
Vojko Berce, Teja Marhold, Vid Delopst, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Introduction: Atopic dermatitis (AD) is a chronic pruritic inflammatory skin disease. It is associated with atopy, impaired skin barrier, skin infections and several other comorbidities. Aim: To identify comorbidities and risk factors that influence the severity of AD in children. Material and methods: We performed a cross-sectional study involving 52 children newly diagnosed with AD. The severity of AD was assessed with the SCORing Atopic Dermatitis (SCORAD) clinical tool. Levels of serum tryptase, zinc, selenium, and immunoglobulins A, G, M and E (IgA, IgG, IgM, and total IgE, respectively) were determined as well as allergen-specific E antibodies (IgE) to the most common allergens. DNA samples from venous blood were screened for the most common mutations in the filaggrin gene. Results: The median age of patients was 30 months. The median SCORAD index in patients with atopy was 47.8, compared to 27.2 in non-atopic patients (p < 0.01). We also found a significantly higher median SCORAD of 61.2 in patients with low serum IgM levels compared to 34.9 in patients with normal serum IgM levels (p = 0.03). A history of impetigo was also associated with a higher median SCORAD of 56.2 compared to 34.0 in patients without impetigo (p = 0.01). Conclusions: Patients with AD and sensitisation to common allergens, low levels of IgM or a history of impetigo are at risk for more severe disease and, therefore, need more attention, meticulous skin care, proactive management and treatment of comorbidities, when possible.
Ključne besede: atopic dermatitis, children, comorbidities, severity
Objavljeno v DKUM: 09.08.2023; Ogledov: 264; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (163,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Kvaliteta življenja in komorbidnosti pri otrocih z atopijskim dermatitisom
Vid Delopst, Teja Marhold, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: atopijski dermatitis, otroci, kakovost življenja, pridružene bolezni
Objavljeno v DKUM: 10.02.2022; Ogledov: 847; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (498,60 KB)

6.
7.
8.
Prepričanja in praksa staršev glede obvladovanja vročine pri predšolskih otrocih
Žiga Korošec, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Vročina je pogost pojav pri otroku do dopolnjenega šestega leta starosti. Neodvisno od otrokove stopnje prizadetosti in prisotnosti spremljajočih simptomov lahko pri starših vzbuja občutek strahu in nemoči, kar lahko vodi v nepremišljeno prakso obvladovanja vročine. Namen raziskave je ugotoviti prepričanja staršev iz splošne populacije glede vročine pri predšolskem otroku in njihovo prakso pri njenem obvladovanju. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedli smo presečno raziskavo z metodo anketiranja, v kateri je sodelovalo 114 staršev. Podatke smo zbrali s pomočjo validiranega anketnega vprašalnika. S pomočjo metode zbiranja podatkov in uporabe statističnih metod, pri čemer smo uporabili deskriptivno in sklepno metodo, smo preverili zastavljeni hipotezi in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: Ugotavljamo, da se starši odločajo za uporabo antipiretikov predvsem z namenom zniževanja povišane telesne temperature ter lajšanja spremljajočih bolečin in nelagodja. Za aplikacijo antipiretika se odločijo, kadar pri otroku izmerijo telesno temperaturo med 38 °C in 39 °C. Za zniževanje vročine pri otroku najraje uporabijo kombinacijo sirupa in svečk. Spoznali smo, da v prepoznavanju neželenih zdravstvenih učinkov ne obstajajo razlike glede na spol. Prav tako ugotavljamo, da pridobljena izobrazba staršev ne vpliva na stopnjo vročine pri otroku, ob kateri se odločijo za aplikacijo antipiretika (p = 0,964). Diskusija in zaključek: Starši imajo dobro znanje in prakso, ki je v skladu z mednarodnimi priporočili, glede obvladovanja vročine pri predšolskem otroku. Vendar pa zaradi premajhnega vzorca anketiranih staršev rezultata ne moremo posploševati.
Ključne besede: Povišana telesna temperatura, znanje, antipiretiki, neželeni učinki, stopnja izobrazbe.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2019; Ogledov: 1493; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (937,41 KB)

9.
Analiza genskih regij povezanih z astmo ter napoved tveganja in odziva na terapijo pri otroški astmi
Petra Ovniček, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Astma je kompleksna poligenska bolezen dihal. Številne študije so v povezavi z astmo, njenimi značilnostmi ali odzivom na terapijo analizirale že mnogo genov, a se rezultati raziskav med sabo močno razlikujejo, prav tako pa mnogi kandidatni geni identificirani v nedavnih študijah na celotnem genomu (GWA študije) še niso bili potrjeni v neodvisnih replikacijih študijah. Večina GWA študij pri astmi ni analiziralo morebitnih povezav med genotipi in kliničnimi podatki ter odzivom na zdravljenje. Le malo je znanega o funkciji z astmo ali njenimi značilnostmi povezanih polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP), ki se nahajajo v nekodirajočih področjih genoma. Namen naše raziskave je bil identificirati nove genetske markerje, ki opredeljujejo resnost astme oz. katerega od njenih podtipov ter vplivajo na odziv na terapije. Nadalje smo v raziskavi želeli ugotoviti, kakšen je vpliv kandidatnih SNP-jev povezanih z astmo in njenimi značilnostmi na ekspresijo bližnjih genov. Prav tako je bil namen študije tudi napoved tveganja za razvoj astme in odziva na terapijo. V študijo smo zajeli 340 otrok z astmo in 276 zdravih posameznikov. Genotipizacijo smo izvedli z verižno reakcijo s polimerazo (PCR), ki ji je sledil polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov ali analiza talilne krivulje visoke ločljivosti. Rezultate smo statistično analizirali z uporabo programskega paketa SPSS. Z izdelavo profilov tveganja, izračuna tveganja iz razmerja obetov ter logistično regresijo smo skušali napovedati tveganje za razvoj bolezni ali odziva na terapijo z inhalacijskimi glukokortikoidi. Izbranim genom, ki se nahajajo v bližini nekodirajočih SNP-jev, ki kažejo na pomembno vlogo pri astmi, smo z uporabo kvantitativnega PCR izmerili gensko ekspresijo in analizirali morebitne razlike v ekspresiji med posameznimi fenotipskimi in genotipskimi skupinami. Identificirali smo nove genetske markerje ki imajo pomemben doprinos k dovzetnosti za razvoj astme, vplivajo na njeno težo in fenotip oz. pogojujejo odgovor na različne proti-astmatične terapije. Najpomembnejša odkritja so nove povezave med SNP-ji na oz. v bližini genov SFXN1, SLC22A4 in SLC22A5 ter odgovorom na terapijo z inhalacijskimi glukokortikoidi. Kot prvi smo ugotovili, da delecija na genu CCR5 ter SNP-ja na genih IL4 in GLCCI1 pogojujejo odziv na proti-astmatično terapijo z anti-levkotrieni pri posameznih pod-tipih astme. Identificirali smo nove povezave med SNP-ji na genih CA10, CTNNA3 in SFXN1 in njenimi fenotipskimi značilnostmi. Prav tako je naša raziskava prva neodvisna replikacijska študija nekaterih v nedavnih GWA študijah identificiranih astma SNP-jev; potrdili smo povezavo med SNP-jema na genih CA10 in SGK493 in tveganjem za astmo. Kot prvi smo s povečanim tveganjem za astmo povezali alel C za SNP rs10496195 v intronu gena HK2. Nadaljnja ekspresijska študija je pokazala povečano izražanje izoforme tega gena pri bolnikih z astmo oz. pri osebah z rizičnim alelom C za omenjen SNP. Ugotovili smo da alel C vpliva na spremenjeno razmerje med izoformama transkripta gena HK2 v limfocitih periferne krvi. Nadalje, naši rezultati potrjujejo hipotezo, da gre pri astmi za heterogeno bolezen pri kateri se genetski markerji lahko razlikujejo glede na podtip bolezni, saj mnoge povezave v skupini ne-atopijskih astmatikov niso bile potrjene v skupini atopikov in obratno. Na podlagi rezultatov izračunov napovedi tveganja lahko zaključimo, da zaenkrat genetski testi pri astmi žal še niso dovolj zanesljivi za prenos v klinično prakso. Najvišjo specifičnost (77,7 %) in občutljivost (63,0 %) smo dosegli pri genetskem profilu za napoved tveganja za ne-atopijsko obliko astme, ki vključuje 9 SNP-jev. Vsekakor bo v prihodnje potrebnih še mnogo nadaljnjih raziskav, funkcijskih študij in meta-statističnih analiz, kakorkoli pa lahko rečemo, da pomemben delček pri razumevanju genetskih mehanizmov pri astmi in korak k individualizirani obravnavi bolnikov predstavlja tudi naša študija.
Ključne besede: astma, polimorfizem enega nukleotida, asociacijska študija, genska ekspresija, napoved tveganja
Objavljeno v DKUM: 22.01.2018; Ogledov: 1694; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

10.
Nekateri napovedni dejavniki za etiološko opredelitev doma pridobljene pljučnice pri otrocih
Anja Pintarič, Natalija Podgoršek, 2016, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: klinične značilnosti, etiologija, otroci, ultrazvok pljuč
Objavljeno v DKUM: 03.08.2017; Ogledov: 1778; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (757,40 KB)

Iskanje izvedeno v 5.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici