| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje ustne votline
Vlasta Mimović, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja dejavnike tveganja in njihov vpliv na zdravje ustne votline. V teoretičnemu delu smo predstavili dejavnike tveganja, najpogostejše bolezni ustne votline, zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre na področju ohranjanja zdravja ustne votline in pa vlogo medicinske sestre pred in po operaciji. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na Kliniki za maksilofacialno in oralni kirurgijo v Ljubljani v letu 2009. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Sodelovalo je 50 naključno izbranih pacientov, ki so bili na kontrolnem pregledu po operaciji ustne votline oziroma so preboleli rak ustne votline. Namen raziskave je bil, ugotoviti vpliv dejavnikov tveganja na zdravje ustne votline. Z raziskavo smo ugotovili, da je večina anketiranih pacientov kadilo, uživalo alkohol in imelo nižjo stopnjo izobrazbe. Rezultati nam torej dokazujejo, da je preventiva in osveščanje pacientov o dejavnikih tveganja pomembno, ter da je preventivno delo medicinske sestre potrebno že v otroštvu oziroma v šoli za bodoče starše, ki se mora nadaljevati vse življenje.
Ključne besede: dejavniki tveganja, ustna votlina, pacient, zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 2651; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (393,78 KB)

3.
REHABILITACIJA NAGLUŠNIH, ZAKONODAJA IN VLOGA CIVILNE DRUŽBE
Adem Jahjefendić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika naglušnih, načini ugotavljanja slušne okvare, načini rehabilitacije in zakonodaja, ki ureja njihove pravice. Predstavljena je tudi vloga Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki izvaja posebne socialne programe, bdi nad izvajanjem zakonodaje in opozarja na kršitve pravic gluhih in naglušnih. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo opravili v letu 2009 v devetih društvih gluhih in naglušnih po Sloveniji in pri enem dobavitelju slušnih aparatov. Izvedli smo anketo na vzorcu 154 uporabnikov slušnih aparatov. Želeli smo ugotoviti, ali naglušni uporabljajo slušni aparat, ali obiskujejo govorne in slušne vaje, ali poznajo tehnične pripomočke, opozoriti na problematiko naglušnih oseb in na pomen informiranosti za lažjo vključitev v družbo. Rezultati so pokazali, da naglušni uporabljajo slušni aparat in da so seznanjeni z tehničnimi pripomočki. Ugotovili smo, da uporabniki slušnih aparatov ne obiskujejo vaje govora in poslušanja. Pri izobraževanju, v vsakdanjem življenji in delu se pri uporabnikih slušnih aparatov pojavljajo komunikacijske ovire, zato mora biti skrb za informiranost naglušnih glavna naloga vseh, ki delamo in smo v stiku z njimi, kar velja tudi za medicinske sestre, saj so prve, ki pridejo v stik z naglušnimi.
Ključne besede: sluh, naglušni, rehabilitacija, slušni aparat, zveza, zakonodaja, medicinska sestra
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2597; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici