SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZANOST OCENE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA IN POTREB FORENZIČNIH PSIHIATRIČNIH PACIENTOV V UKC MARIBOR
Nastja Ornik, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: Vse pomembneje je usmerjati pozornost na tiste, ki trpijo zaradi duševnih bolezni. Duševne bolezni namreč omejujejo posameznike v vsakdanjem delovanju in posledica tega je slabša kakovost življenja. Forenzični psihiatrični pacienti predstavljajo eno izmed bolj specifičnih populacij, ki jim psihično stanje otežuje življenje in so v splošnem zelo ranljiva skupina s povečanimi potrebami po skrbi za njihovo zdravje. V raziskovanju kakovosti življenja je poleg objektivnih življenjskih pogojev treba analizirati tudi subjektivno percepcijo in oceno posameznikov o kakovosti njihovega življenja in zadovoljenosti njihovih potreb. Metoda: Za pridobivanje podatkov smo uporabili Obrazec z osnovnimi podatki o forenzičnem psihiatričnem pacientu, Lestvico življenjskih spretnosti (LSP-16), Lestvico splošne ocene delovanja (GAF), Vprašalnik kvalitete življenja (FQL-SV) in Camberwellovo oceno potreb-forenzična klinična verzija (CANFOR-C). V raziskavo je bilo vključenih 30 forenzičnih psihiatričnih pacientov, starih od 24 do 73 let, ki se zdravijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na psihiatričnem oddelku enote za forenzično psihiatrijo. Vzorec osebja je predstavljajo 9 zaposlenih na enoti za forenzično psihiatrijo UKC Maribor. Rezultati: Zaradi majhnega vzorca se kažejo tendence, da se z večanjem zadovoljenih potreb udeležencev veča tudi kakovost življenja in obratno. Z višanjem kakovosti življenja se izboljšuje tudi splošno delovanje udeležencev, vendar povezava ni statistično pomembna. Z večanjem kakovosti življenja in višanjem števila zadovoljenih potreb se večajo življenjske spretnosti. Ne obstajajo statistično pomembne razlike v spolu glede na kakovost življenja, življenjske spretnosti in število zadovoljenih potreb udeležencev. Obstaja statistično pomembna razlika glede na sodno situacijo samo v življenjskih spretnostih. Udeleženci so zadovoljenost potreb v povprečju ocenjevali veliko nižje v primerjavi z osebjem. Zaključki: Forenzični psihiatrični pacienti so poleg zdravljenja duševne bolezni tudi v procesu rehabilitacije, ki jih pripravlja na ponovno življenje v skupnosti. Motiviranost je pomembna komponenta zdravljenja in je hkrati povezana tudi z motivom zadovoljevanja ne le osnovnih, temveč tudi višjih potreb. Posledično se z zadovoljenostjo potreb boljša kakovost življenja in življenjske spretnosti, kar prispeva k višjemu nivoju splošnega delovanja. Zagotavljanje oskrbe tem pacientom pomeni sodelovanje strokovnjakov z različnih področij socialnega in zdravstvenega varstva.
Ključne besede: Forenzična psihiatrija, forenzični pacient, kakovost življenja, potrebe.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1110; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (919,23 KB)

2.
POVEZANOST MED TVEGANIM SPOLNIM VEDENJEM IN NAVEZANOSTJO V ODRASLOSTI
Jasna Lamut, 2016, magistrsko delo

Opis: S tveganim spolnim vedenjem se posameznik izpostavlja možnostim, da bo utrpel posledice takšnega vedenja. Tovrstne posledice lahko segajo na različna področja življenja in se nanašajo na fizični, zdravstveni, legalni ali socialni nivo življenja. Da bi razumeli pojavnost tveganega spolnega vedenja, je potrebno raziskovanje družbenih in individualnih dejavnikov, ki utegnejo doprinesti k pojavnosti le-tega. Eden izmed teh dejavnikov je tudi kakovost navezanosti. Rezultati raziskav kažejo, da med kakovostjo navezanosti in nekaterimi oblikami spolnega vedenja obstajajo statistično pomembne povezave. Namen te raziskave je bil preveriti povezanost med spremenljivkama navezanosti in tveganega spolnega vedenja v mlajši odraslosti. V raziskavo je bil vključen neklinični slučajni vzorec 181 študentov mariborskih fakultet, od tega 77,3% žensk in 22,7% moških. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz zanesljivih in veljavnih merskih pripomočkov, ki sprašujejo po tveganem spolnem vedenju (SRS), po doživljanju odnosov z bližnjimi (ECR-R), po iskanju spolnih senzacij (SSSS) in še po nekaterih drugih oblikah vedenj, povezanih s spolnostjo. Predpostavljene hipoteze so bile deloma potrjene. Statistična analiza je pokazala, da med dimenzijama navezanosti in nekaterimi tveganimi oblikami spolnega vedenja obstajajo blage, a statistično pomembne pozitivne povezave. Med dimenzijo izogibanja in tveganim spolnim vedenjem so v večini primerov obstajale močnejše in statistično pomembnejše pozitivne povezave, kakor med dimenzijo anksioznosti in tveganim spolnim vedenjem. Za zaključevanje o odnosu med dimenzijama navezanosti in tveganim spolnim vedenjem je potrebno nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Navezanost, dimenzije navezanosti, tvegano spolno vedenje, iskanje spolnih senzacij.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 546; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
Oralni, obsesivni in histerični značaj v povezavi z depresivnostjo in spolnimi stereotipi
Aleš Korošec, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je predstaviti značaje, ki temeljijo na psihoanalitični teoriji. Ob tem nas je zanimalo, kako se ti značaji povezujejo s konceptom depresivnosti in ali značaji vplivajo na izraženost depresivnosti. Prav tako smo želeli osvetliti problem spolnih stereotipov pri diagnosticiranju, kar smo storili v teoretičnem delu, v empiričnem pa smo se še posvetili temu, kako se značaji obnašajo v skladu s spolnimi stereotipi. V raziskavi je sodelovalo 202 udeležencev. Večina udeležencev je bilo študentov povprečne starosti 24,63 let. Vzorec je sestavljalo 160 žensk in 42 moških. Za raziskovanje smo uporabili vprašalnik, ki je bil objavljen na spletu, sestavljen iz demografskih vprašanj, krajše verzije Lestvice temeljnih značajev in krajše verzije Beckovega vprašalnika depresivnosti. Prišli smo do šestih za nas relevantnih ugotovitev: (1) oralni značaj statistično pomembno pozitivno korelira z depresivnostjo, (2) pri obsesivnem značaju ni statistično pomembnih razlik med spoloma, (3) pri histeričnem značaju ni statistično pomembnih razlik med spoloma, (4) oralni značaj ima statistično pomemben vpliv na izraženost depresivnosti, (5) obsesivni značaj nima statistično pomembnega vpliva na izraženost depresivnosti, (6) histerični značaj nima statistično pomembnega vpliva na izraženost depresivnosti. Ugotovitve kažejo, da ima oralni značaj pomembno povezavo in vpliv na izraženost depresivnosti, medtem ko to ne velja za obsesivni in histerični značaj, kar je skladno s teoretičnimi koncepti. Obenem se je izkazalo, da spolni stereotipi za obsesivni in histerični značaj nimajo empirične podlage, saj ni bilo statistično pomembnih razlik med spoloma za omenjena značaja.
Ključne besede: Oralni značaj, obsesivni značaj, histerični značaj, depresivnost, spolne razlike, spolni stereotipi.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 240; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (839,54 KB)

4.
Patološke osebnostne poteze odraslih oseb z depresivnimi značilnostmi
Deborah Marko, 2017, magistrsko delo

Opis: Depresija je duševna motnja, katere povod lahko razumemo v kombinaciji posameznikove osebnostne ranljivosti in stresnega življenjskega dogodka. Če osebnost razumemo kot celoto posameznikovih lastnosti in potez, ki se gibljejo na kontinuumu od povprečno do nadpovprečno izraženih, bi pri slednjih lahko govorili o osebnostnih motnjah. Pri tem motnje osebnosti razumemo kot skrajno poudarjene osebnostne poteze določenega tipa, ki vodijo v osebne težave ali oškodovanost na socialnem, zaposlitvenem ali drugem področju posameznikovega življenja. Modelov razumevanja odnosa med depresijo in motnjami osebnosti je več, pri raziskovanju pa moramo upoštevati tudi morebiten vpliv akutne depresije na rezultate samoocenjevalnih vprašalnikov osebnosti. Namen naše raziskave je bil odkriti povezanost med depresivnostjo in patološkimi osebnostnimi potezami. Pri tem smo depresivnost obravnavali z dveh vidikov: z vidika stopnje trenutne depresivnosti, kar smo merili z Beckovim vprašalnikom depresivnosti (BDI), in z vidika zgodovine depresivne motnje, pri čemer smo udeležence raziskave uvrstili v eno izmed treh raziskovalnih skupin (skupina brez zgodovine depresivne motnje, skupina z vsaj eno preteklo depresivno epizodo in skupina z diagnozo depresivne motnje). Iskali smo povezave med potezami posameznih motenj osebnosti in depresivnostjo, prav tako pa nas je zanimalo, ali so patološke osebnostne poteze povezane s hujšimi oblikami depresije v smislu večjega števila poslabšanj in hospitalizacij, bolj intenzivno izražene depresivne simptomatike in bolj zgodnjega pojava prve depresivne epizode. Raziskovalni vzorec je sestavljalo 176 oseb, razdeljenih v omenjene tri raziskovalne skupine. Udeleženci so odgovorili na vprašalnik demografskih značilnosti, izpolnili kratko obliko Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI) in vprašalnik motenj osebnosti (DIP-Q), ki omogoča vpogled v osebnostno patologijo z dimenzionalnega in kategorialnega vidika. Štiri raziskovalne hipoteze smo analizirali z bivariatnimi in multivariatnimi statističnimi analizami. Rezultati kažejo, da imajo osebe z depresivnimi značilnostmi visoko izražene poteze vseh motenj osebnosti, prevladujejo značilnosti izogibajoče/anksiozne, odvisnostne, paranoidne, shizoidne in borderline motnje osebnosti, najnižje pa se z depresivnostjo povezujejo značilnosti antisocialne, histrionične in narcisistične motnje. Relapsi depresivne motnje so pogostejši pri osebah z značilnostmi izogibajoče/anksiozne, odvisnostne, shizoidne in borderline motnje osebnosti, pri slednjih so pogostejše tudi hospitalizacije. V primerjavi z osebami, ki so že doživele depresivno epizodo in nimajo pomembno visoko izraženih patoloških osebnostnih potez, je depresivna simptomatika izrazitejša pri tistih z visoko izraženimi potezami katere koli motnje osebnosti, razen antisocialne, histrionične in narcisitične. Vpliva osebnostne patologije na zgodnejši začetek depresivne motnje v naši raziskavi nismo ugotovili. Poudarjamo, da je s fenomenološkega vidika stopnja depresivnosti visoko povezana s stopnjo izraženosti značilnosti vseh motenj osebnosti, razen antisocialne, histrionične in narcisistične, zato odsvetujemo oceno osebnostne strukture tekom akutne depresivne epizode, če pri tem uporabljamo samo samoocenjevalne tehnike. Na podlagi rezultatov naše raziskave in primerjav z drugimi študijami zaključujemo, da psihološka ocena osebnostne strukture oseb z depresivnimi značilnostmi omogoča jasnejši vpogled v jedro psihopatologije in individualiziran načrt zdravljenja, ki naj ob farmakoloških metodah vključuje tudi psihoterapevtske intervencije.
Ključne besede: Depresija, osebnostne poteze, motnje osebnosti, komorbidnost, BDI, DIP-Q
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 657; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Velikih pet osebnostnih dimenzij in tvegano vedenje
Monika Brdnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen tega magistrskega dela je bil preveriti povezave med velikimi petimi osebnostnimi dimenzijami, izbranimi oblikami tveganega vedenja in zaznavo tveganosti vedenja. Dodatno so bile ugotavljane tudi povezave med že naštetimi konstrukti, spolom, starostjo in religioznostjo. Vzorec je sestavljalo 187 udeležencev. Za preverjanje velikih petih osebnostnih dimenzij je bil uporabljen vprašalnik BFI (John, Donahue in Kentle, 1991), za preverjanje tveganega vedenja in njegove zaznave vprašalnik DOSPERT (Blais in Weber, 2006), za preverjanje tveganega uživanja alkohola vprašalnik AUDIT-C, za preverjanje religioznosti, kajenja in uživanja prepovedanih substanc so bila sestavljena lastna vprašanja. Ugotovljene so bile razlike v zaznavanju tveganega vedenja in v udeleževanju v tveganih vedenjih med spoloma – ženske so vedenja zaznavale kot bolj tvegana, medtem ko so se moški bili bolj pripravljeni udeleževati v različnih vrstah tveganega vedenja. Pri obeh spolih je bilo ugotovljeno, da zaznava tveganosti posameznih vedenj s starostjo narašča, udeleževanje v le-teh pa upada. Ugotovljene so bile razlike med nereligioznimi in religioznimi posamezniki, saj so bili slednji manj pripravljeni tvegati. Opažena je bila tudi precejšnja razširjenost tveganega uživanja alkohola (prisotno v 46,5% celotnega vzorca). Kljub poskusom na podlagi osebnostnih dimenzij ni bilo možno sklepati o signifikantni napovedni vrednosti za tvegana vedenja. Odkrite so bile pozitivne povezave med odprtostjo, ekstravertnostjo in skupnim tveganim vedenjem, medtem ko med skupnim tveganim vedenjem, nevroticizmom, sprejemljivostjo in vestnostjo, niso bile ugotovljene nobene signifikantne povezave. Posamezne osebnostne dimenzije so se povezovale s posameznimi poddimenzijami tveganega vedenja.
Ključne besede: tvegano vedenje, osebnostne lastnosti, religioznost
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 75; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici