1. |
2. Proces gospodarske konvergence v evroobmočjuTina Cafuta, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili proces gospodarske konvergence v evroobmočju. Proces nominalne in realne konvergence se je v evroobmočju skozi čas spreminjal. Razlike med državami evroobmočja se kažejo tako na področju nominalne kot realne konvergence. Na področju nominalne konvergence so se ugotovile razlike v stopnji inflacije, proračunskih neravnovesjih, javnih dolgovih in obrestnih merah. Realno konvergenco smo prikazali prek razlik v ravni outputa na prebivalca, produktivnosti dela, stopnji brezposelnosti in dohodkovni ravni. Kljub prizadevanjem za večjo ekonomsko homogenizacijo pa med nekaterimi državami evroobmočja ostajajo izrazite razlike. Na proces konvergence v evroobmočju so vplivali številni gospodarski šoki zlasti svetovna finančna kriza in pandemija covid-19. Doseganje večje gospodarske konvergence med državami zahteva nadaljnje prilagoditve in usklajene politike v evroobmočju.
Ključne besede: Nominalna in realna konvergenca, optimalno valutno območje, evroobmočje.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 347; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
3. Fiskalna konsolidacija in gospodarska rastNina Cafuta, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast.
Ključne besede: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,74 MB) |
4. Razvoj mednarodne trgovine in dohodkovna neenakostManca Friškovec, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali, kako globalizacija in razvoj mednarodne trgovine vplivata na dohodkovno neenakost. Najprej smo predstavili teorije mednarodne menjave, nato analizirali značilnosti razvoja mednarodnih blagovnih in storitvenih tokov. Nadalje smo se osredotočili na dohodkovno neenakost, ki smo jo preučili na globalni ravni, na ravni izbranih razvitih držav in na ravni izbranih razvijajočih se držav. Pregled empiričnih študij razkriva, da je vpliv mednarodnih trgovinskih tokov na dohodkovno neenakost relevanten, njihovi učinki pa so heterogeni. Odprtost mednarodne trgovine spodbuja gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in višanje plač, kar privede do zmanjševanja dohodkovne neenakosti. Po drugi strani pa selitev proizvodnje v države z nižjimi stroški dela in posledična izguba delovnih mest v državah z višjimi stroški dela povzroča povečevanje dohodkovne neenakosti. Prav tako dohodkovno neenakost krepi mednarodni prenos tehnologij in znanja, kar poveča razlike v dohodkih med izobraženimi in neizobraženimi delavci. Za blaženje negativnih dohodkovnih posledic globalizacije trgovinskih tokov je zato nujno izvajanje ustreznih ekonomskih politik.
Ključne besede: mednarodna trgovina, dohodkovna neenakost, globalizacija, ekonomska politika.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,66 MB) |
5. Relevantnost in učinkovitost mednarodnih gospodarskih sankcijKarolina Borovšak, 2023, diplomsko delo Opis: Gospodarske sankcije so generalno gledano ukrepi, s katerimi povzročimo ekonomsko škodo za doseganje političnih ciljev. V diplomskem delu predstavljamo različne definicije gospodarskih sankcij in paleto ciljev, ki jih želi izvajalec tovrstnih kaznovalnih ukrepov doseči. Politični odločevalci tako lahko izbirajo med različnimi ukrepi kot so trgovinske sankcije, finančne sankcije, omejitve potovanj in sankcije na trgovino z orožjem in vojaško pomočjo. Uporaba posameznih vrst kaznovalnih ukrepov se je spreminjala skozi zgodovinski razvoj, v sodobnem času pa je uporaba gospodarskih sankcij postala standardna praksa za reševanje mednarodnih konfliktov. Presojanje učinkovitosti sankcij je že v izhodišču lahko zahtevna naloga, saj se sama opredelitev njihove učinkovitosti lahko različno interpretira. Vendar lahko z empiričnimi raziskavami ugotovimo, kateri dejavniki vplivajo na večjo verjetnost izpolnjevanja zastavljenih ciljev kaznovalnih politik. Omejevalne politike, sprejete s strani Evropske unije in drugih zahodnih držav proti Rusiji, imajo nedvomno bistvene ekonomske posledice tako za rusko kot evropsko gospodarstvo. Z uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji se soočamo s spremembo energetske politike evropskih držav, priča pa smo tudi geopolitičnim premikom v mednarodnem gospodarskem sistemu.
Ključne besede: gospodarske sankcije, geopolitika, ekonomska politika, mednarodno gospodarstvo.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,22 MB) |
6. Primerjalna analiza inflacijskih gibanj v državah Evropske unijeTine Merhar, 2023, diplomsko delo Opis: Inflacija je naravni ekonomski pojav, ki ga označujemo s splošno rastjo cen blaga in storitev. Nosilci ekonomske politike si morajo prizadevati za ohranitev zasidranih inflacijskih pričakovanj, ki so ključna za vzpostavitev cenovne stabilnosti, definirane z nizko, predvidljivo in stabilno rastjo cen v višini 2 % na letni ravni. Neenakomerna razporeditev inflacijskih dejavnikov med državami članicami Evropske unije vpliva na razlike v intenziteti divergence inflacijskih stopenj. Znotraj posameznih držav Evropske unije prihaja do razlik v stopnji inflacijske neenakosti, ki odraža neenakomeren vpliv inflacijskih gibanj na različne dohodkovne skupine. Med državami Evropske unije prihaja do heterogenosti v zabeleženih inflacijskih stopnjah zgornjega in spodnjega dohodkovnega kvintila prebivalstva, kar v državah povzroči potrebo po prilagoditvi protiinflacijskih ukrepov ekonomske politike. Smiselna je usmeritev ukrepov ekonomske politike dohodkovnim skupinam z najizrazitejšim upadom realnega dohodka in preprečitev nadaljnjega povečevanja inflacijske neenakosti. Kljub temu da med državami članicami Evropske unije prihaja do razlik v zabeleženih inflacijskih stopnjah in inflacijski neenakosti glede na višino dohodka, zaznamo pozitivno povezavo med višino inflacije, merjeno z indeksom HICP, in višino razlike med inflacijsko stopnjo spodnjega in zgornjega dohodkovnega kvintila prebivalstva.
Ključne besede: inflacijska dinamika, Evropska unija, divergenca inflacijskih stopenj, dejavniki inflacije, inflacijska neenakost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 607; Prenosov: 198
Celotno besedilo (4,24 MB) |
7. |
8. |
9. Vzpon populizma v evropskih gospodarstvih in njegove ekonomske poslediceZarja Korez, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo pojav populizma, ki je inherentna politična značilnost sodobnih (evropskih) demokracij. Razmah populizma se je v Evropi v zadnjih desetletjih povezoval s krepitvijo tako skrajno desnih kot skrajno levih političnih gibanj in strank. Največ ga je moč zaznati v vzhodnem delu Evrope, kjer nezadovoljstvo prebivalstva zaradi lastnega slabšega družbeno-ekonomskega položaja krepi več radikalnih populističnih strank. Tudi Zahodna Evropa ni imuna na nezadovoljstvo prebivalstva, kjer pa je to usmerjeno predvsem v kritike Evropske unije in njenih institucij. V diplomskem delu tako predstavljamo, kako izbruhi gospodarskih kriz, zunanjetrgovinska liberalizacija, finančna globalizacija, povečevanje dohodkovne neenakosti, migracije delovne sile in neuspešnost ekonomskih politik v kombinaciji s kulturnim odporom povečujejo populistično podporo, ki obravnavane negativne gospodarske procese še krepijo. Predstavimo tudi možne strategije za omejevanje populističnih strank, ki lahko ponovno pomagajo vzpostaviti demokratična in liberalna načela evropskih gospodarstev.
Ključne besede: Populizem, posledice populizma, obvladovanje populizma, evropska gospodarstva, institucije.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 800; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,50 MB) |
10. Trg dela in proces avtomatizacijeBenjamin William Cerkvenik Wraight, 2022, diplomsko delo Opis: Avtomatizacija predstavlja nov val tehnoloških sprememb, ki se vse pogosteje vpeljujejo v proizvodne procese. V diplomskem delu najprej pregledamo delovanje, odzive na spremembe in posebnosti trga dela. Temu sledi sistematičen pregled teorij tehnološkega napredka iz vidika različnih ekonomskih šol. S pomočjo analize empirične evidence preučujemo učinke avtomatizacijskih tehnologij na trgu dela. Učinke avtomatizacije na proizvodni dejavnik delo lahko opazujemo z več spremenljivkami. V našem delu se osredotočamo na spremembe plač, produktivnosti in zaposlenosti ob vpeljavi ali povišani rabi avtomatizacijskih tehnologij. Prihajamo do ugotovitve, da imajo te tehnologije različne vplive, saj lahko delovno silo neposredno nadomeščajo ali jo dopolnjujejo. Za gospodarstva se izzivi nahajajo v izkoriščanju prednosti in omejevanju morebitnih negativnih lastnosti in posledic avtomatizacijskih tehnologij.
Ključne besede: trg dela, tehnološki napredek, industrijska revolucija, avtomatizacija, robotizacija
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 596; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,13 MB) |
