| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Trgi plemenitih kovin in svetovno gospodarstvo
Eva Barta, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta predstavljamo trg plemenitih kovin, torej trg zlata, srebra, platine in paladija. Plemenite kovine imajo pomembno vlogo v zgodovini razvoja svetovne trgovine in v denarnih sistemih. Ponudbena stran plemenitih kovin je sestavljena iz novo izkopanih rud in recikliranja oziroma predelave. Povpraševanje po plemenitih kovinah lahko delimo na uporabo za nakit in za industrijske ter investicijske namene. Srebro, platina in paladij pa se izraziteje uporabljajo v industrijske namene. Zlato je ohranilo veljavo v portfelju centralnih bank kot varovalo, če bi prišlo do večjih globalnih težav. Plemenite kovine služijo kot alternativna naložbena sredstva za varovanje pred globalnimi negotovostmi. Med investitorji vzbuja strah predvsem inflacija, dvig inflacije zato praviloma poveča (investicijsko) povpraševanje po plemenitih kovinah, posledično pa se zviša tudi njihova cena. V delu diplomskega projekta predstavljamo rezultate študij, ki obravnavajo vprašanje, ali so plemenite kovine ustrezno varovalo pred inflacijo. Empirični rezultati niso povsem enoznačni, a ugotavljamo, da lahko zlato na dolgi rok deluje kot dobra zaščita pred inflacijo.
Ključne besede: zlato, srebro, platina, paladij, cene, inflacija, svetovno gospodarstvo
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

2.
Razmerje med ekonomsko močjo in političnim vplivom globalnih korporacij
Gašper Krklec, 2020, diplomsko delo

Opis: Velike korporacije imajo pri doseganju zadanih ciljev ne le ekonomske, konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz ekonomij obsega, monopolnih položajev, globalnih omrežij in lastništva nad redkimi viri, ampak tudi prednosti iz naslova državnih subvencij, večje verjetnosti davčnih in regulativnih olajšav in verjetnosti prejema državnih pogodb. Ugotavljamo, da se tržna koncentracija v zadnjih dveh desetletjih tendenčno povečuje v večini gospodarskih sektorjev, kar ima neposredni vpliv na podjetniško dinamiko, tržno moč največjih globalnih korporacij in povečano dohodkovno neenakost. Ekonomska moč, ki jo generirajo največje korporacije, ima neposredni vpliv tudi na obseg političnih aktivnosti znotraj korporacij, s katerimi si korporativni velikani dodatno podredijo poslovno okolje, v katerem operirajo. Tako se po Zingalesu (2017) sklene začaran krog, v katerem se denar uporablja za pridobivanje politične moči, politična moč pa za povratno množenje ekonomske moči. Zaradi vedno večjega vpliva, ki ga imajo globalne korporacije na mednarodni ravni in v sami spletni sferi, je ohranjanje odprtega, konkurenčnega okolja ključno.
Ključne besede: globalizacija, korporacije, lobiranje, tržna koncentracija, tehnologija
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 152; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (937,99 KB)

3.
Strukturne značilnosti svetovnega trga diamantov
Tilen Baloh, 2020, diplomsko delo

Opis: V pričujočem delu smo analizirali strukturne značilnosti svetovnega trga diamantov. Proučili smo, kako je ta bleščeč kamen postal priznan po vsem svetu in kaj še danes žene njegovo popularnost. Razčlenili smo posamezne segmente trga, izpostavili ključne udeležence in obravnavali vrednostno verigo trga. Predstavljamo vodilne proizvajalce diamantov, dejavnike povpraševanja in probleme, s katerimi se industrija sooča, pri čemer izpostavimo krepitev trga sintetičnih diamantov. Poudarili smo problematiko ocenjevanja karakteristik diamantov in njegova cenovna gibanja na posameznih segmentih ter dejavnike le-teh. Posebej obravnavamo tudi nekatera vprašanja konkurenčnosti in preglednosti trga, predvsem kartelno strukturo trga v preteklosti in vprašanja sledljivosti diamantov.
Ključne besede: diamanti, trg diamantov, diamantni nakit, karat, De Beers
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 257; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (698,56 KB)

4.
Gospodarska rast in zadolženost držav
Samuel Plečko, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se je začelo pojavljati vse več indicev, da višina javnega dolga zavira gospodarsko rast držav, kar pomeni, da prekomerno zadolževanje lahko povzroča negativen učinek pri razvoju države. V delu diplomskega projekta preučujemo povezavo med javnim dolgom in gospodarsko rastjo ter gospodarsko rastjo na prebivalca v petih razvitih državah in v petih državah v razvoju. Sprva opredelimo klasično, keynesiansko, neoklasično in teorijo endogene gospodarske rasti ter opišemo njihove slabosti. Prav tako navajamo možne vplive javnega dolga na gospodarsko rast in opredelimo dejavnike, ki vplivajo na dolgoročno vzdržnost javnega dolga. Opravimo tudi pregled študij, ki raziskujejo učinke javnega dolga na gospodarsko rast. V našem delu smo ugotovili, da pri večini analiziranih držav obstaja statistično značilen vpliv javnega dolga na gospodarsko rast. Vendar pa sta tako moč učinka kot tudi dolžniška meja, ko se pojavi vpliv javnega dolga na gospodarsko rast, pri razvitih državah višja kot pri državah v razvoju.
Ključne besede: javni dolg, gospodarska rast, teorije gospodarske rasti
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 261; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v evroobmočju
Mihael Kodrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Cenovna stabilnost je ena od ključnih sestavin gospodarske prosperitete. V evroobmočju je Evropska centralna banka tista, ki mora v obsegu svojega mandata srednjeročno ohranjati cenovno stabilnost blizu, ampak pod 2 %. V delu diplomskega projekta smo z analiziranjem obdobja od leta 1999 do leta 2019 našli glavne dejavnike dinamike inflacije v evroobmočju. Obdobje od leta 2012 do 2016 so zaznamovale izredno nizke inflacijske stopnje. Ugotovili smo, da je bilo v tem obdobju več dezinflacijskih dejavnikov, kot so padanje cen nafte, nizka pričakovanja o prihodnji inflaciji, manjše agregatno povpraševanje, padec cen blaga in storitev, uvoznih cen in cen industrijskih proizvajalcev ter nižja produktivnost. Na podlagi študija literature o učinku uvoza iz Kitajske smo ugotovili, da ima cenejši uvoz vpliv na nižanje stopnje inflacije. V evroobmočju je prav tako prisotno sorazmerno sinhronizirano gibanje inflacije z državami OECD.
Ključne besede: inflacija, evroobmočje, plače, globalizacija
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 188; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (676,56 KB)

6.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v skupini držav G7
Simon Matej Podgoršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Inflacija je pojav naraščanja splošne ravni cen. V zadnjih 30 letih smo priča konstantno nizkim stopnjam inflacije. Ocenjevanje in razumevanje inflacije je ključnega pomena pri oblikovanju in vodenju uspešne ekonomske politike. V tem delu obravnavamo teorijo o inflaciji in poglavitne dejavnike, ki vplivajo na inflacijsko gibanje. Prikažemo gospodarska in inflacijska gibanja držav članic G7 v obdobju od 1990 do 2019. Problem, ki ga predstavimo, je nenavadno nizka stopnja inflacije v zadnjem desetletju in nezmožnost monetarne politike, da bi ta problem razrešila. V delu pridemo do sklepa, da je ohranjanje stabilne inflacije ključnega pomena za gospodarski napredek držav. Dejavniki, kot so mednarodna trgovina, globalizacija, tehnološki napredek in plačna gibanja, pomembno krojijo dinamiko inflacije v skupini držav članic G7.
Ključne besede: Inflacija, gospodarska aktivnost, globalizacija, ekonomska politika, inflacijska pričakovanja.
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 259; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (721,01 KB)

7.
Zadolženost japonskega gospodarstva
Betina Partl, 2020, diplomsko delo

Opis: Japonsko gospodarstvo spada med svetovne velesile, vendar pa je dežela vzhajajočega sonca zelo negotova glede svoje zadolženosti. Japonski javni dolg je dvakrat višji, kot pa znaša njen bruto domači proizvod na letni ravni. Glavno problematiko predstavljajo javnofinančni izdatki, ki so namenjeni za socialno varnost. Japonska je država z največjim deležem starejšega prebivalstva, ki vsako leto bolj bremeni državno blagajno. Japonska se sooča tudi s počasno rastjo bruto domačega proizvoda in z deflacijskimi tendencami. Rešitev za deflacijo oblasti vidijo v politiki kvantitativnega sproščanja. Zaradi vse višjih javnofinančnih izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva in nizko stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, ugotavljamo, da ob sedanji fiskalni politiki ostaja vprašanje vzdržnosti javnega dolga na Japonskem ključno. Pogoj za dolgoročno vzdržnost javnega dolga in nižje razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom je višja gospodarska aktivnost in še korenitejše strukturne reforme skupaj z ukrepi fiskalne konsolidacije.
Ključne besede: demografske spremembe, visok javni dolg, dolgoročna vzdržnost japonskega dolga.
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 201; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
Tržna moč ameriških tehnoloških koncernov
Gregor Miklavčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Na tehnološkem področju pet največjih podjetij označuje strukturne, vedenjske in organizacijske vzorce, ki odstopajo od konkurenčnega okolja. Nosilci ekonomske politike in mnogi potrošniki se zato pritožujejo nad velikimi tehnološkimi korporacijami, ki imajo veliko tržno moč, povzročajo odvisnost, cenzurirajo svobodo govora in ne plačujejo uporabnikom za trženje njihovih podatkov. Toda če bi porabniki imeli dobre alternative bi mogoče zamenjali platformo, če bi podjetje ponujalo slabe izdelke ali storitve. Vendar v večini primerov porabniki nimajo dovolj dobrih alternativ. Tehnološka podjetja imajo tako zaradi učinka omrežij izrazito prednost pred konkurenti. Facebook bi bil dolgočasen, če bi imel majhno število uporabnikov. Google bi bil neuporaben, če bi se spletna mesta izločila iz indeksnih storitev. Amazon bi izgubil precejšnjo moč, če bi prodajalci zavrnili sodelovanje in ne bi prodajali svojih izdelkov na njegovi platformi. Zato se vse pogosteje pojavlja vprašanje, kako uspešno regulirati sodobna tehnološka podjetja. V diplomskem delu obravnavamo nekatere regulacijske rešitve, ki jih razumemo kot poskus zagotavljanja zadostne konkurence v tehnološkem sektorju.
Ključne besede: Tržna moč, tržna dominanca, tehnološki giganti, regulacija.
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 453; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Institucije države in inovacijska aktivnost podjetij
Mihael Hötzl, 2019, diplomsko delo

Opis: Odnos med državo in trgom je eden izmed temeljnih problemov razvoja ekonomske misli. Vprašanja o optimalnem poseganju države na trg smo v nalogi predstavili prek razmišljanj najvplivnejših ekonomskih šol in mislecev, vse od merkantilistov pa do pripadnikov institucionalizma. Prek različnih pogledov in idej smo analizirali odnose države do tržnih nepopolnosti, kot so problem nezadostne konkurence, eksternalij in javnih dobrin, ki pa si nasprotujejo. Tako opredeljujemo argumente zagovornikov glavnega toka ekonomske misli o državi, ki popravlja tržne napake, skrbi za ustrezno raven konkurence, kot tudi argumente liberalne strani, naj se država v delovanje trga ne vtika. Osredotočili smo se zlasti na vprašanje inovacij, njihovo financiranje in do katere mere naj država posega na to področje. Predstavili smo povezavo med najodmevnejšimi tehnološkimi prodori in javnim financiranjem, nato pa tudi poziv, da je zavoljo perečih globalnih problemov in izzivov prihodnosti nujno povečanje vloge države ne le pri financiranju obstoječih, temveč tudi ustvarjanju novih trgov.
Ključne besede: razvoj ekonomske misli, tržne nepopolnosti, konkurenca, industrijska in tehnološka politika, inovacije, inovacijska politika.
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 310; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (671,99 KB)

10.
Izstop združenega kraljestva iz evropske unije
Nejc Fir, 2019, diplomsko delo

Opis: Državljani Združenega kraljestva so na referendumu izrazili svojo voljo in se odločili za izstop države iz Evropske unije. V kolikor bo britanska vlada izvedla izstop iz integracije, bo to po številnih letih gospodarskega povezovanja in liberalizacije mednarodnih tokov proizvodnih dejavnikov nov mejnik v zgodovini. Združeno kraljestvo je z mednarodno trgovino precej osredotočeno na evropsko tržišče, zato bi postavitev trgovinskih ovir zagotovo povzročila posledice pri obeh akterjih. Izstop tako razvite države iz integracije se še ni zgodil, zato je pri ocenjevanju učinkov veliko negotovosti, prav tako pa se ocene gibljejo v širokih razponih. Empirične študije britanskega izstopa iz evropske integracije so si precej enotne in dolgoročno napovedujejo nižjo raven agregatnega outputa Združenega kraljestva, kot bi bil v primeru obstanka v integraciji. Skupni vpliv na britansko gospodarstvo se bo izrazil preko številnih kanalov, kot so na primer trgovinska menjava, gospodarska aktivnost izpostavljenih sektorjev, priseljevanje iz Evropske unije in neposredne tuje investicije. Po pregledu možnih oblik bodočega sodelovanja Evropske unije in Združenega kraljestva lahko hitro ugotovimo, da slednje nima na voljo modela, primerljivega sedanjemu. Vsaka posamezna oblika izstopa predstavlja koristi na eni in žrtve na drugi strani. Edina skupna lastnost vseh modelov, ki izstopa, je skupen negativni učinek na gospodarstvo Združenega kraljestva.
Ključne besede: Brexit, Združeno kraljestvo, Evropska unija, dezintegracija.
Objavljeno: 10.12.2019; Ogledov: 875; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici