| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 88 / 88
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
81.
Gospodarska rast po Thirlwallovem zakonu v izbranih državah OECD
Nuša Koritnik, 2018, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu smo se ukvarjali z dejavniki gospodarske rasti in s Thirlwallovim zakonom, ki pravi, da je gospodarska rast neke države določena z razmerjem med rastjo izvoza in dohodkovno elastičnostjo uvoznega povpraševanja. V izhodišču smo orisali poglavitne teoretične poglede in razlage procesa gospodarske rasti. Obravnavali smo Thirlwallov zakon oziroma model plačilnobilančno omejene gospodarske rasti ter za deset držav članic OECD predstavili njihova makroekonomska gibanja, nato pa računsko ocenili osnovno različico Thirlwallovega zakona na primeru teh držav. Ugotavljamo, da so najmanjše razlike med modelsko predvideno (plačilnobilančno omejeno) stopnjo gospodarske rasti in med dejansko stopnjo rasti realnega bruto domačega proizvoda v obdobju 1971-2006 bile dosežene v primeru Švice, Združenih držav Amerike, Kanade, Španije, Francije in Grčije.
Keywords: Gospodarska rast, izvozno vodena rast, Thirlwallov zakon, izvoz, dohodkovna elastičnost uvoznega povpraševanja.
Published: 19.10.2018; Views: 219; Downloads: 30
.pdf Full text (1,92 MB)

82.
Dejavniki plačnih razlik in primerjava plač v izbranih evropskih gospodarstvih
Anton Rogina, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu predstavljamo in analiziramo pojasnjevalne dejavnike plačnih razlik ter primerjamo plače v izbranih evropskih gospodarstvih, in sicer v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem in v Sloveniji. Plača posameznikom predstavlja pomemben faktor, saj jo obravnavamo kot bolj ali manj reden dohodek, ki ga lahko porabimo v vsakodnevnem življenju. Oblikuje se na trgu dela, ki posledično ljudem predstavlja enega od pomembnejših trgov skozi celoten življenjski ciklus. V prvem sklopu diplomskega projekta se osredotočamo prav na trg dela in njegove osnovne elemente. V drugem pa analiziramo dinamiko nominalnih in realnih neto oziroma bruto plač v obdobju 2006-2015. Podatki kažejo, da so najvišje realne neto plače med izbranimi gospodarstvi v Avstriji, najnižje pa na Madžarskem. Po višini realne neto plače Sloveniji pripada tretje mesto med izbranimi gospodarstvi, za Italijo in pred Hrvaško. Ugotavljamo pa tudi, da prihaja do plačnih razlik med različnimi gospodarskimi dejavnostmi in med spoloma. Morebitne vzroke za to pa tekom diplomskega projekta predstavimo v okviru pojasnjevalnih dejavnikov plačnih razlik.
Keywords: plača, plačne razlike, Evropska unija, trg dela, bruto domači proizvod.
Published: 07.11.2018; Views: 126; Downloads: 68
.pdf Full text (844,70 KB)

83.
Primerjava gospodarstev slovenije in belgije s poudarkom na njunem javnofinančnem stanju
Ana Milanez, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Belgija je gospodarsko bolj razvita država kot Slovenija. Značilnosti slovenske in belgijske fiskalne politike dobro pojasnjujejo nižjo raven njunega življenjskega standarda v primerjavi s Švedsko. Delež bruto vladnih investicij v % BDP obeh držav je nizek, po razpletu zadnje krize je še dodatno upadel. Nadpovprečno visoki proračunski izdatki za socialna nadomestila so med veliko recesijo v obeh državah narasli. Obe državi generirata največji obseg proračunskih prihodkov iz naslova davkov na dohodek in socialnih prispevkov. Slovenija je med zadnjo krizo prekinila s procesom razvojnega dohitevanja; recesijo realnega sektorja je poglobila finančna kriza. Proračunski primanjkljaj je tudi zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema med krizo narasel bolj kot v Belgiji, slovenski javni dolg je strmo narasel, zaradi česar so občutno narasli tudi stroški njegovega servisiranja. Belgija pa je med veliko recesijo svojo izhodiščno višjo raven javnega dolga obvladovala uspešneje. Ob posebej hitrem naraščanju proračunskih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, v kombinaciji z upadajočim trendom rasti outputa bo dolgoročno vzdržnost slovenskih in belgijskih javnih financ pogojevala uspešna nadaljnja fiskalna konsolidacija. Ugotavljamo, da je trenutno makroekonomsko okolje ugodno za vzdržno znižanje razmerja med javnim dolgom in outputom obeh držav. Pomembno pa je, da se ob fiskalnem naporu neto proračunski prihodki prestrukturirajo v kompozicijo, ki bo Sloveniji zagotovila dvig produktivnosti dela, v Belgiji pa pripomogla k zaviranju upada njene rasti ter dvignila raven agregatne zaposlenosti. Fiskalna preudarnost mora ostati prioriteta slovenske in belgijske ekonomske politike, v nacionalnem interesu obeh držav je omejevanje ciklične pristranskosti njenih nosilcev.
Keywords: fiskalna politika, proračunski saldo, javni dolg, gospodarska rast
Published: 08.11.2018; Views: 1049; Downloads: 112
.pdf Full text (1,15 MB)

84.
Plačne razlike med spoloma v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem
Laura Volasko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu obravnavamo plačne razlike, glavna tematika pa je plačna vrzel med spoloma. Predvsem nas zanima, kateri so poglavitni dejavniki plačnih razlik med moškimi in ženskami in ali so ženske na trgu dela še vedno obravnava kot ekonomsko manj vredne. Z drugimi besedami, ali delodajalci diskriminirajo žensko polovico populacije in je ne želijo zaposliti, ker menijo, da niso sposobne opravljati določenih delovnih mest, ali je treba razloge za plačne razlike iskati kje drugje. Enakopravnost spolov na trgu dela je namreč pomembna tako za vse posameznike kot tudi za družbo kot celoto, saj lahko z enakopravnim obravnavanjem obeh spolov dosegamo višjo učinkovitost na trgu. Diplomski projekt je razdeljen na štiri sklope. V prvem delu predstavljamo poglavitne značilnosti trga dela in njegove posebnosti. Drugi del zajema pojasnjevanje dejavnikov, ki vplivajo na plačne razlike. V tretjem delu sledi analiza podatkov za Slovenijo, Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško, v zadnjem delu pa s pomočjo izbranih študij te podatke podrobneje preučimo in iščemo razloge za obstoječe situacije. Skozi analizo pridemo do ugotovitev, da so plačne razlike med spoloma v Nemčiji in Avstriji precej visoke, v Sloveniji in na Hrvaškem pa so glede na evropsko povprečje nizke. Različne razloge za to predstavljamo skozi celotno delo.
Keywords: trg dela, plača, plačne razlike, plačna vrzel med spoloma, evropska gospodarstva
Published: 06.12.2019; Views: 72; Downloads: 7
.pdf Full text (1,48 MB)

85.
Ekonomska relevantnost pozornost vzbujajoče potrošnje
Helena Cenc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Odkar ljudje proizvajamo dobrine, jih tudi porabljamo in trošimo. Medtem ko se nekateri posamezniki za nakupe dobrin odločajo popolnoma racionalno, mnogi drugi potrošnjo uporabljajo za dokazovanje moči, hkrati pa si želijo ali pridobiti ali utrditi svoj ugled. Pozornost vzbujajoča potrošnja se dolgo ni obravnavala kot relevantna ekonomska tema, svoj preboj pa je doživela na prelomu iz 19. v 20. stoletje z izdajo knjige o vpadljivi potrošnji Thorsteina Veblena. Če je do takrat v ekonomski teoriji veljalo, da se potrošniki pri nakupih dobrin obnašajo racionalno, je Veblen to razlago ovrgel. Vse več potrošnikov se namreč o nakupih odloča glede na mnoge druge dejavnike, ki nanje vplivajo bodisi iz družbe ali širše okolice. Motive, ki spodbujajo vpadljivo potrošnjo, je raziskovalo že veliko ekonomistov, v našem delu pa smo dali poudarek raziskovanju pozornost vzbujajoče potrošnje med študenti. Kot temelj našega dela smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi raziskav Sundie in drugih (2011) ter Sirong (2016). Podobno kot Sirong (2016) smo ugotovili, da so pri študentih motivi, kot so dokazovanje in vpliv vrstnikov, prisotni v manjši meri kot na primer motivi investiranja vase, kakovost luksuznih izdelkov ter kupovanje luksuznih dobrin ob posebnih priložnostih. S svojo raziskavo smo prav tako ugotovili, da se anketirani študenti sicer poslužujejo pozornost vzbujajoče potrošnje, vendar ne pri vseh kategorijah izdelkov. V največji meri jo lahko opazimo v kategoriji mobilnih telefonov in potovanj.
Keywords: Thorstein Veblen, potrošna funkcija, pozornost vzbujajoča potrošnja, signalizacija
Published: 10.12.2019; Views: 72; Downloads: 12
.pdf Full text (882,59 KB)

86.
Izstop združenega kraljestva iz evropske unije
Nejc Fir, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Državljani Združenega kraljestva so na referendumu izrazili svojo voljo in se odločili za izstop države iz Evropske unije. V kolikor bo britanska vlada izvedla izstop iz integracije, bo to po številnih letih gospodarskega povezovanja in liberalizacije mednarodnih tokov proizvodnih dejavnikov nov mejnik v zgodovini. Združeno kraljestvo je z mednarodno trgovino precej osredotočeno na evropsko tržišče, zato bi postavitev trgovinskih ovir zagotovo povzročila posledice pri obeh akterjih. Izstop tako razvite države iz integracije se še ni zgodil, zato je pri ocenjevanju učinkov veliko negotovosti, prav tako pa se ocene gibljejo v širokih razponih. Empirične študije britanskega izstopa iz evropske integracije so si precej enotne in dolgoročno napovedujejo nižjo raven agregatnega outputa Združenega kraljestva, kot bi bil v primeru obstanka v integraciji. Skupni vpliv na britansko gospodarstvo se bo izrazil preko številnih kanalov, kot so na primer trgovinska menjava, gospodarska aktivnost izpostavljenih sektorjev, priseljevanje iz Evropske unije in neposredne tuje investicije. Po pregledu možnih oblik bodočega sodelovanja Evropske unije in Združenega kraljestva lahko hitro ugotovimo, da slednje nima na voljo modela, primerljivega sedanjemu. Vsaka posamezna oblika izstopa predstavlja koristi na eni in žrtve na drugi strani. Edina skupna lastnost vseh modelov, ki izstopa, je skupen negativni učinek na gospodarstvo Združenega kraljestva.
Keywords: Brexit, Združeno kraljestvo, Evropska unija, dezintegracija.
Published: 10.12.2019; Views: 84; Downloads: 10
.pdf Full text (1,13 MB)

87.
Institucije države in inovacijska aktivnost podjetij
Mihael Hötzl, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Odnos med državo in trgom je eden izmed temeljnih problemov razvoja ekonomske misli. Vprašanja o optimalnem poseganju države na trg smo v nalogi predstavili prek razmišljanj najvplivnejših ekonomskih šol in mislecev, vse od merkantilistov pa do pripadnikov institucionalizma. Prek različnih pogledov in idej smo analizirali odnose države do tržnih nepopolnosti, kot so problem nezadostne konkurence, eksternalij in javnih dobrin, ki pa si nasprotujejo. Tako opredeljujemo argumente zagovornikov glavnega toka ekonomske misli o državi, ki popravlja tržne napake, skrbi za ustrezno raven konkurence, kot tudi argumente liberalne strani, naj se država v delovanje trga ne vtika. Osredotočili smo se zlasti na vprašanje inovacij, njihovo financiranje in do katere mere naj država posega na to področje. Predstavili smo povezavo med najodmevnejšimi tehnološkimi prodori in javnim financiranjem, nato pa tudi poziv, da je zavoljo perečih globalnih problemov in izzivov prihodnosti nujno povečanje vloge države ne le pri financiranju obstoječih, temveč tudi ustvarjanju novih trgov.
Keywords: razvoj ekonomske misli, tržne nepopolnosti, konkurenca, industrijska in tehnološka politika, inovacije, inovacijska politika.
Published: 12.12.2019; Views: 21; Downloads: 5
.pdf Full text (671,99 KB)

88.
Tržna moč ameriških tehnoloških koncernov
Gregor Miklavčič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Na tehnološkem področju pet največjih podjetij označuje strukturne, vedenjske in organizacijske vzorce, ki odstopajo od konkurenčnega okolja. Nosilci ekonomske politike in mnogi potrošniki se zato pritožujejo nad velikimi tehnološkimi korporacijami, ki imajo veliko tržno moč, povzročajo odvisnost, cenzurirajo svobodo govora in ne plačujejo uporabnikom za trženje njihovih podatkov. Toda če bi porabniki imeli dobre alternative bi mogoče zamenjali platformo, če bi podjetje ponujalo slabe izdelke ali storitve. Vendar v večini primerov porabniki nimajo dovolj dobrih alternativ. Tehnološka podjetja imajo tako zaradi učinka omrežij izrazito prednost pred konkurenti. Facebook bi bil dolgočasen, če bi imel majhno število uporabnikov. Google bi bil neuporaben, če bi se spletna mesta izločila iz indeksnih storitev. Amazon bi izgubil precejšnjo moč, če bi prodajalci zavrnili sodelovanje in ne bi prodajali svojih izdelkov na njegovi platformi. Zato se vse pogosteje pojavlja vprašanje, kako uspešno regulirati sodobna tehnološka podjetja. V diplomskem delu obravnavamo nekatere regulacijske rešitve, ki jih razumemo kot poskus zagotavljanja zadostne konkurence v tehnološkem sektorju.
Keywords: Tržna moč, tržna dominanca, tehnološki giganti, regulacija.
Published: 12.12.2019; Views: 61; Downloads: 3
.pdf Full text (1,40 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica