| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 88
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
71.
Koncept trajnostnega razvoja in povezava z gospodarskim razvojem
Tamara Belak, 2016, master's thesis

Abstract: V globaliziranem svetu je merilo uspešnosti države najpogosteje gospodarska rast. Politiki in ekonomisti si v glavnem delijo prepričanje, da je doseganje gospodarske rasti ključni in skorajda edini cilj gospodarstva. Omejenost naravnih virov je pripeljala do osnovanja koncepta trajnostnega razvoja. Zmotno je prepričanje, da je trajnostni razvoj zgolj skrb za ekologijo. Marsikdaj se neupravičeno zanemarjata družbena in ekonomska komponenta koncepta. Cilj držav v prihodnosti je ustvariti harmonijo med temi tremi vidiki trajnostnega razvoja. Čeprav se soočamo s problemom merjenja in oblikovanja okvirjev trajnostnega razvoja, so države Evropske unije že razvile različne kazalce, ki usmerjajo ravnanja politike v izboljševanje kvalitete življenja. Trenutno nam merjenje trajnostnega razvoja omogočajo redki in nepopolni kazalci. Eden izmed teh je indeks okoljske uspešnosti (EPI) razvit s strani Univerze Yale. V magistrskem delu smo na podlagi podobnih študij povezav gospodarske rasti in trajnostnega razvoja definirali relevantne pojasnjevalne spremenljivke ter jih testirali v različno zastavljenih modelih. Vse tri zastavljene hipoteze smo sprejeli. Najvišjo korelacijo izkazujeta prav trajnostni razvoj in gospodarska rast, merjena kot agregatni dohodek, kar predstavlja srž našega dela. Z linearno regresijsko analizo smo dokazali, da če se agregatni dohodek poveča za 1 evro, se EPI v povprečju poveča za 0,0002 indeksni točki. Prav tako smo prikazali statistično značilno nelinearno povezavo med omenjenima spremenljivkama, kjer kakovost okolja sprva raste z gospodarsko rastjo, nato pa upada, nakar v določeni točki spet začneta sinhrono rasti. Druga spremenljivka so vladni izdatki, namenjeni za raziskave in razvoj, izraženi v odstotku BDP. Izračuni so pokazali, da se EPI poveča za 4,72 indeksnih točk, če se izdatki za raziskave in razvoj povečajo za 1 %. Nenazadnje se EPI v povprečju zmanjša za 11,69 indeksnih točk, če se indeks civilnih in političnih svoboščin poveča za 1 točko.
Keywords: Kazalniki trajnostnega razvoja, globalizacija, gospodarska rast, trajnostna politika, regresijska analiza, teorije gospodarskega razvoja.
Published: 24.08.2016; Views: 1015; Downloads: 154
.pdf Full text (1,84 MB)

72.
Vloga fiskalnih spodbud v skupini držav G7
Marko Senekovič, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu preučujemo kratkoročen vpliv fiskalnih spodbud na ekonomsko aktivnost, raven cen in obrestne mere. V teoretičnem sklopu dela umestimo fiskalno politiko v različne makroekonomske modele ter spoznamo vlogo fiskalnih spodbud pri določenih predpostavkah. S pregledom relevantne empirične literature se seznanimo z referenčnimi ocenami fiskalnih multiplikatorjev in ugotavljamo, da na višino fiskalnih multiplikatorjev vpliva vrsta dejavnikov, kot so recimo sistem deviznega tečaja, stopnja odprtosti gospodarstev in faza poslovnega cikla. Skozi makroekonomsko analizo držav iz skupine G7 se seznanimo z njihovimi ključnimi makroekonomskimi trendi. V empiričnem delu magistrskega dela se osredotočamo na izračun fiskalnih multiplikatorjev v tej skupini držav na osnovi SVAR metodologije in funkcije impulznega odziva. Ugotavljamo, da so multiplikatorji državnih izdatkov v gospodarstvih vsaj na delu horizonta pozitivni, vendar le-ti v vseh primerih ne presežejo vrednosti 1. Izračunani multiplikatorji nakazujejo upravičenost uporabe fiskalnih spodbud pri uravnavanju poslovnega cikla.
Keywords: fiskalna politika, fiskalni multiplikator, SVAR, G7
Published: 09.09.2016; Views: 661; Downloads: 202
.pdf Full text (1,44 MB)

73.
GOSPODARSKA KRIZA IN ZADOLŽENOST SLOVENIJE
Aleksander Koren, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Na podlagi analiziranja gospodarske krize in dolga Slovenije ter posameznih izbranih držav ugotavljamo, da je naraščanje javnega dolga tesno povezano z nastankom gospodarske krize. Največji poudarek je namenjen pregledu dogajanja v Sloveniji v obdobju pred in po gospodarski krizi, ki se je pojavila leta 2008. S pregledom točno določenega obdobja in posameznih držav ugotavljamo, da ima gospodarska kriza velik vpliv na celotni gospodarski sistem. Slovenija je ob izbruhu gospodarske krize, zaradi nepripravljenosti toliko bolj čutila padec gospodarske aktivnosti posebej pa so posledice vidne na področju javnih financ, zaposlenosti oziroma brezposelnosti in na zunanjetrgovinski bilanci. Čeprav slovenske javne finance v svoji zgodovini niso nikoli bile izrazito neuravnovešene je prav gospodarska kriza pokazala, da vendarle obstajajo težave v finančni strukturi države Slovenije. Zmanjšana gospodarska aktivnost, nekonkurenčnost izvoza, omejeno uspešni protkrizni ukrepi fiskalne politike in javnofinančni posegi za reševanje bančnega sistema so ustvarili izrazito povečanje javnega dolga v Sloveniji. Pred izbruhom gospodarske krize je Slovenija spadala med države z nizko zadolženostjo, po obdobju gospodarske krize pa je Slovenija zapadla v skupino srednje zadolženih države Evropske unije.
Keywords: gospodarska kriza, padec gospodarske aktivnosti, upravljanje dolga, javni dolg, zadolženost Slovenije.
Published: 14.11.2016; Views: 484; Downloads: 115
.pdf Full text (1007,06 KB)

74.
Minimalna plaća v izbranih evropskih gospodarstvih
Krešimir Pavković, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu predstavljamo teorijo trga dela in analiziramo plačna gibanja v izbranih evropskih gospodarstvih, in sicer na Hrvaškem, Češkem in Sloveniji. V prvem sklopu opredeljujemo trg dela in njegove glavne značilnosti in učinke uvajanja minimalne plače na trgu dela. V drugem pa analiziramo gibanja minimalne in povprečne bruto plače v opazovanih državah. Osredotočamo se na razmerje minimalne in povprečne bruto plače, pa tudi na kumulativno rast minimalne in povprečne bruto plače. Minimalna plača je v eni od različic prisotna v vseh državah članicah Evropske unije. Večina držav v Uniji ureja minimalno plačo z zakonom, ostale pa z nacionalnim kolektivnim sporazumom. Iz ekonomske teorije sklepamo, da če je na trgu dela prisoten monopson, je minimalna plača lahko rešitev, saj predstavlja plačno dno, raven, pod katero delodajalci po zakonu ne smejo iti. Podatki in izračuni kažejo, da ima Slovenija med opazovanimi gospodarstvi v našem delu najvišje razmerje med minimalno in povprečno plačo.
Keywords: minimalna plača, trg dela, brezposelnost Evropska unija.
Published: 18.11.2016; Views: 642; Downloads: 137
.pdf Full text (651,76 KB)

75.
SLOVENSKO VINOGRADNIŠTVO IN POSPEŠEVANJE IZVOZA VIN
Kaja Vrbnjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija sodi med države z večtisočletno tradicijo, saj ima vinograde več kot tretjina vseh kmetij v Sloveniji. Količine pridelanega vina se spreminjajo iz leta v leto, uradne evidence o proizvodnji pa niso popolne. Glavni razlog za velik del neregistrirane pridelave vina je v razdrobljenosti pridelave, ki je najbolj razdrobljena v Halozah in Prekmurju. Vinogradi v Sloveniji imajo strmo lego, omogočajo ekonomski razvoj in nudijo delovna mesta. Ravno zaradi tega ima Slovenija odlične pogoje za pridelavo kakovostnih vin. Kljub ugodni legi, idealnemu podnebju in tradiciji Slovenija v svetu ni znana kot vinorodna dežela. Slovenija ostaja neto uvoznica vina. Ključni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost pospeševanja izvoza slovenskih vin, so medsebojno povezovanje vinogradnikov, raziskava potencialnih trgov in večja promocija Slovenije kot vinorodne dežele. V Sloveniji se večina kupcev vin, ki kupujejo v supermarketih, o nakupu odloči šele po videni ponudbi. Le malo je takšnih, ki že vnaprej vedo, kaj bodo kupili. Odločeni svoje odločitve redko spremenijo, pri ostalih pa na nakup vplivajo sorta, območje in v veliki meri etiketa. Iz tega lahko povzamemo, da ni pomembna le pridelava, temveč v veliki meri tudi način, kako in komu vino prodati.
Keywords: vino, vinogradništvo, potrošnja vina, izvoz vina.
Published: 21.11.2016; Views: 381; Downloads: 75
.pdf Full text (864,99 KB)

76.
Gospodarska rast in koncept sreče v tržnih družbah
Petra Ban, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Sreča je kriterij za merjenje blagostanja in bistven element kakovostnega življenja ter posledično dobrega počutja ljudi. Mikroekonomsko merilo blagostanja in individualne sreče predstavlja merjenje koristnosti. Pomemben indikator blagostanja tržnih družb predstavlja rast bruto domačega proizvoda. Paradoks sreče nam kaže, da ljudje kljub hitri gospodarski rasti in izboljšanju življenjskega standarda niso nujno srečnejši. Ko gospodarstvo doseže določeno raven dohodka, se potrebe prebivalcev namreč usmerijo k nematerialnim dejavnikom. Pri tem igrajo pomembno vlogo kompleksne kategorije vrednot, kot so na primer socialna povezanost, svoboda, varnost, mir, enakost in demokracija. V družbi je zaželena zmerna gospodarska rast, ki povečuje zadovoljstvo ljudi. Za krepitev le-te pa je potrebna ne le materialna blaginja, temveč tudi okoljska in družbena blaginja. Preplet vseh treh komponent zagotavlja stabilno in uspešno gospodarstvo, kar pa je ultimativen cilj vseh družb.
Keywords: sreča, zadovoljstvo z življenjem, blagostanje, dohodek, gospodarska rast.
Published: 11.12.2017; Views: 424; Downloads: 51
.pdf Full text (717,77 KB)

77.
Opec in njegov položaj na svetovnem naftnem trgu
Alja Weindorfer, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Države se pogosto povezujejo v meddržavne organizacije, da bi dosegle cilje, ki na nacionalni ravni niso dosegljivi. Primer medvladne organizacije je OPEC. Organizacija se pogosto navaja kot primer kartela, ki vpliva na tržne cene z omejevanjem proizvodnje. Taki trditvi lahko ugovarjamo z dejstvom, da je bila določena konkurenca na trgu nafte vedno prisotna. V prejšnjem stoletju so bile dejavnik konkurence v industriji nafte druge družbe, ki so ob visokih cenah vstopile na trg, kjer je bilo povpraševanje sicer bistveno manjše kot danes. V enaindvajsetem stoletju h konkurenčnosti prispeva odkrivanje dodatnih zalog nafte in tehnološki napredek. Večjo konkurenčnost v prihodnosti pa lahko pričakujemo zaradi padajočih stroškov tehnologij alternativnih virov energije. OPEC se z novostmi na trgu lahko spopade z reorganizacijo načina svojega delovanja organizacije. Na voljo ima več strategij: dogovori o proizvodnih kvotah, cenovne vojne, učinkovitost proizvodnje, kompenzacija v denarni obliki in ekonomska diverzifikacija. V svetu zmernega povpraševanja po fosilnih gorivih se OPEC lahko preoblikuje v organizacijo, ki svetuje državam izvoznicam nafte, kako zmanjšati odvisnost od prihodkov naftne industrije.
Keywords: OPEC, trg nafte, kartel, ekonomsko sodelovanje
Published: 15.12.2017; Views: 408; Downloads: 59
.pdf Full text (1,29 MB)

78.
Karteli in aktivnosti varuhov konkurence pri njihovem preganjanju
Matic Hren, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Prosti trg, ki temelji na konkurenčnosti in pravičnosti, je eden izmed pogojev za družbeni napredek. V sodobni družbi so pogost pojav kartelni dogovori, z namenom povečevanja dobička in tržne moči, ki onemogočajo pravično delovanje trga in zvišujejo cene dobrin. V večini držav so kartelni dogovori prepovedani, preganjajo pa jih varuhi konkurence. Iz tega vidika izhaja tudi naše raziskovalno delo, ki proučuje, v kakšnih okoliščinah nastajajo karteli, kateri dejavniki vplivajo na uspešno delovanje kartela in kakšne posledice imajo karteli za družbo. V tem diplomskem projektu so predstavljene oblike konkurence, povezane s kartelnimi dogovori in aktivnosti varuhov konkurence pri preganjanju kartelov in monopolnih praks. V našem diplomskem projektu smo potrdili obe hipotezi, ki se nanašata na učinkovitost pregona kartelnih praks in zagotavljanja konkurenčnosti v Združenih državah Amerike in Evropske unije. Pri potrjevanju hipotez smo pojasnili tudi bistvene razlike med protimonopolno politiko omenjenih gospodarskih območij.
Keywords: karteli, kartelno dogovarjanje, protimonopolna politika, konkurenca, pregon, tržna moč
Published: 18.12.2017; Views: 338; Downloads: 70
.pdf Full text (1,40 MB)

79.
Dejavniki potrošnje gospodinjstev v izbranih evropskih državah
Erik Samsa, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju predstavimo dejavnike potrošnje gospodinjstev v Italiji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Opredelili smo gospodinjstvo, dohodek, potrošnjo in časovno uvrstili ter predstavili nekatere najbolj popularne potrošne funkcije. Razumevanje potrošnje smo nadgradili z izbranimi hipotezami vedenjske ekonomije, ki za razliko od standardnih potrošnih funkcij zavračajo predpostavko o racionalnem potrošniku. Za izbrane države, tj. Italijo, Nemčijo in Veliko Britanijo, predstavimo gibanje potrošnje in dohodka ter opredelimo rezultate izbranih empiričnih študij o dejavnikih potrošnje. Kot prvi dejavnik potrošnje analiziramo učinke premoženja na potrošnjo, osredotočimo se predvsem na učinke sprememb na potrošnjo iz naslova premoženja nepremičnin in finančnega premoženja. Kot drugi dejavnik potrošnje predstavimo odzive gospodinjstev na dohodkovne spremembe. Glede na predpostavke hipoteze permanentnega dohodka naj bi bili odzivi na dohodkovne spremembe homogeni, vendar na podlagi izbranih empiričnih raziskav ugotavljamo, da so odzivi gospodinjstev na dohodkovne spremembe heterogeni.
Keywords: potrošnja gospodinjstev, vpliv premoženja na potrošnjo, dohodkovni šoki.
Published: 22.10.2018; Views: 190; Downloads: 22
.pdf Full text (1,57 MB)

80.
Mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih
Leon Ritovšek, 2018, master's thesis

Abstract: V sodobnem času prihaja do vse močnejše krepitve družbeno-ekonomskih vezi. K stopnjevanju mednarodnega povezovanja in ekonomske blaginje veliko pripomore tehnološki razvoj. Temelj za njegovo spodbujanje med drugim predstavlja zaščita pravic intelektualne lastnine. Pomemben del intelektualne lastnine predstavljajo patenti, saj spodbujajo tehnično ustvarjalnost. V tem kontekstu raziskujemo mednarodno sodelovanje na področju patentov. Pri tem opazujemo čezmejne patente na podlagi podatkov patentnih prijav za približno tri desetletja. Kot prvo ugotavljamo, da je na dolgi rok naraščal delež čezmejnih patentov s soizumitelji, ki prihajajo iz različnih držav; naraščal je tudi delež vseh tistih čezmejnih patentov, pri katerih pripadajoči prijavitelji in izumitelji prihajajo iz različnih držav. To odražajo naraščajoče vrednosti indikatorjev IDIF in ADIF oz. IDAF v opazovanem obdobju na ravni EU-28 in na globalni ravni. Kot drugo ugotavljamo, da mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih v večji meri odraža čezmejno lastništvo patentov, kot to odraža čezmejno sodelovanje med samimi izumitelji. To je razvidno iz relativno visokih vrednosti indikatorjev ADIF oz. IDAF in po drugi strani iz nekoliko nižjih vrednosti indikatorja IDIF v celotnem opazovanem obdobju na globalni ravni. Kot tretje ugotavljamo, da so nekatere države, ki v preteklosti niso beležile koncentracije čezmejnega lastništva patentov, z leti to koncentracijo občutno povečale. Po drugi strani pa večina visoko razvitih držav, ki so sprva beležile zelo visoko koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, ni ohranila tako izrazite koncentracije skozi celotno opazovano obdobje. To smo preverili z analizo patentnih prijav na Evropski patentni urad na podlagi 16 izbranih visoko razvitih držav. Uporabili smo sekundarne podatke iz elektronske baze OECD za razpoložljiva tri desetletja. Na podlagi teh podatkov smo razvili koeficient koncentracije čezmejnega lastništva patentov, ki ga računamo kot razmerje ADIF / IDAF za vsako posamezno leto v okviru vsake izbrane države. Nato smo prikazali vrednosti tega koeficienta skozi celotno obdobje za vsako izbrano državo. Na ta način smo lahko na dolgi rok primerjali gibanja koeficientov med opazovanimi državami. Ugotavljamo, da nabor držav, ki beležijo koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, na dolgi rok ni enak, saj se spreminja in s časom nekoliko povečuje. Prav tako sklepamo, da se za (visoko razvite) države v splošnem stežka prognozira pripadajoča gibanja tovrstne koncentracije zgolj na osnovi makroekonomskih podatkov. Vrednosti koeficienta koncentracije čezmejnega lastništva patentov na državni ravni očitno odraža tudi sklop številnih mikroekonomskih in panožnih dejavnikov, saj se vsak posamezen ekonomski subjekt pri svojem delovanju srečuje z drugačnimi okoliščinami.
Keywords: čezmejni patent, patentna zaščita, izum, licenciranje, intelektualna lastnina, evropsko konkurenčno pravo, tehnološki razvoj, globalizacija
Published: 29.08.2018; Views: 221; Downloads: 36
.pdf Full text (2,97 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica