1. Fiscal multiplier and the role of income and wealth inequalityMarko Senekovič, Jani Bekő, 2025, original scientific article Abstract: There is a lack of research concerning the influence of economic inequality on the size of fiscal multipliers. To address this, we apply a VAR methodological framework to assess the magnitude of fiscal multipliers for 47 economies, using a new quarterly dataset spanning the period from 1995 to 2021. We then gauge the impact of the battery of income and wealth inequality measures on the size of government consumption multipliers. To ensure the robustness of the results, a yearly panel data sample was also tested. The key findings of our empirical exercise can be outlined as follows. First, the estimated government consumption multipliers exhibit a generally positive trajectory throughout the forecast horizon in approximately 66% of the countries analysed, while in 19% of the sample, they remain largely negative, and in the remaining 15% of cases, they display a mixed pattern, being positive only during certain periods. Second, in 53% of the countries examined, the fiscal multiplier exceeds the threshold of one at least once during the forecast period, suggesting a greater output effect of fiscal expansion in these countries. Third, the more pronounced the income and wealth inequality in a country, the higher the value of the fiscal multiplier. This research outcome supports the proposition that higher economic inequality, especially income inequality, will generate greater government spending effects.
Keywords: fiscal policy, fiscal multiplier, economic inequality, panel VAR
Published in DKUM: 12.06.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (2,81 MB)
This document has many files! More... |
2. Plačna konkurenčnost izbranih članic evroobmočjaTina Regoršek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Plačna konkurenčnost predstavlja sposobnost države, da privabi in ohrani delovno silo
ter s tem pridobi konkurenčno prednost v globalnem gospodarstvu. Za države v skupnem
valutnem območju je zaradi odsotnosti lastne denarne politike toliko bolj pomembno
izkoriščanje prednosti notranjega trga posameznih držav, saj s tem vplivajo na povečanje
konkurenčnosti. Kljub povezanosti trgov znotraj evroobmočja pa med državami prihaja
do razlik v vzdržnosti in rasti gospodarstva ter v plačni konkurenčnosti, kar lahko vodi do
makroekonomskih neravnovesij znotraj valutnega območja ali do pritiskov na trgu dela.
Razlike v plačni konkurenčnosti so tesno povezane s produktivnostjo dela in stroški dela.
Večja produktivnost držav se odraža v višjih plačah in omogoča ohranitev konkurenčnosti
države, medtem ko lahko visoki stroški dela brez ustrezne produktivnosti negativno
vplivajo na konkurenčnost držav. V pričujočem diplomskem delu izpostavljamo tri
poglavitne ugotovitve o plačni konkurenčnosti držav evroobmočja, in sicer: približevanje
produktivnosti dela slovenskega in portugalskega gospodarstva povprečni
produktivnosti dela evroobmočja, hitrejša rast njunih stroškov dela na enoto proizvoda
od povprečja evroobmočja in pa višja raven stroškov dela od povprečja evroobmočja v
zasebnem sektorju Belgije, Nemčije in Francije.
Keywords: optimalno valutno območje, plačna konkurenčnost, evroobmočje, trg
dela.
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,50 MB) |
3. Konkurenčnost nemškega gospodarstvaPatrik Obrovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Nemčija, ki velja za eno najmočnejših svetovnih gospodarstev, si prizadeva ohranjati in povečevati konkurenčnost na svetovnem trgu s strateškimi investicijami v digitalizacijo in avtomatizacijo, kar je še posebej opazno v avtomobilski industriji. Zlasti slednja, ki predstavlja enega ključnih sektorjev nemškega gospodarstva, se spopada z izzivi prehoda na električna vozila in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Kljub temu nemška podjetja vlagajo v razvoj inovativnih tehnologij, ki bi jim omogočile izpolnjevati okoljske standarde ter ohranjati konkurenčno prednost. To vključuje razvoj električnih vozil, trajnostne mobilnosti in prizadevanja za zmanjšanje emisij, kar prispeva k ohranjanju vodilne vloge Nemčije v avtomobilski industriji. Kljub prizadevanjem nemške avtomobilske industrije za izboljšanje lastne konkurenčnosti pa v zadnjih letih ta zaostaja predvsem za kitajskimi tekmeci.
Keywords: nemško gospodarstvo, avtomobilska industrija, konkurenčnost
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 24
Full text (1,29 MB) |
4. Vpliv korupcije na produktivnost dela v evropskih gospodarstvihEvelin Landeker, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu preverjamo hipotezo o negativnem vplivu korupcije na produktivnost dela v 21 evropskih gospodarstvih v obdobju 2002–2019. Oba analizirana indikatorja korupcije (označena kot korupcija_1, korupcija_2) statistično značilno negativno vplivata na vseh osem indikatorjev produktivnosti dela v modelih, ocenjenih z White cross-section variančno-kovariančno matriko, in v primeru korupcije_1 tudi ko v modele dodamo kvadrat zaloge kapitala. Medtem ko v modelih, ocenjenih z White period variančno-kovariančno matriko, korupcija_1 statistično značilno negativno vpliva na sedem od osmih izbranih indikatorjev produktivnosti dela, korupcija_2 pa na šest od osmih indikatorjev produktivnosti dela. V modelih s kvadratom zaloge kapitala, ocenjenih z White period variančno-kovariančno matriko, korupcija_1 statistično značilno negativno vpliva na šest od osmih indikatorjev produktivnosti dela, korupcija_2 pa na pet od osmih indikatorjev produktivnosti dela. Negativni vpliv korupcije na produktivnost dela je neomajno empirično dokazan in vrednostno znaten. Precizneje ugotavljamo, da povečanje obsega, v katerem se javna oblast uporablja za doseganje zasebnih koristi, za eno enoto v povprečju zmanjša BDP na zaposlenega za 12.013 mednarodnih dolarjev oz. za 11.112 mednarodnih dolarjev, če upoštevamo model s kvadratom zaloge kapitala.
Keywords: korupcija, produktivnost dela, zaloga kapitala, evropska gospodarstva
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 38
Full text (1,90 MB) |
5. Analiza dejavnikov gospodarske rasti in vloga izvoznih tokov v državah EU-15Špela Klara Mauhler, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv različnih dejavnikov na gospodarsko rast držav članic EU-15 ter naravo povezave med gospodarsko rastjo in rastjo izvoza. V teoretičnem okvirju obravnavamo ključne dejavnike gospodarske rasti skozi različne modele mednarodne trgovine, torej Ricardov, Heckscher-Ohlinov, Krugmanov model in model proizvodnega cikla. S pregledom relevantne empirične literature določimo makroekonomske spremenljivke, ki jih uporabimo v naši analizi. Za analizo dejavnikov gospodarske rasti uporabimo ekonometrični model panelnih podatkov, podrobneje model združenih podatkov, slučajnih in fiksnih učinkov. Statistično relevantnost za odločanje med modelom fiksnih in slučajnih učinkov preverimo s Hausmanovim testom. V pričujočem delu na podlagi rezultatov modelov z robustnimi standardnimi napakami ugotavljamo, da imajo pozitiven statistično značilen vpliv na gospodarsko rast neposredne tuje naložbe (v % BDP), ekonomska svoboda, bruto varčevanje (v % BDP) ter trgovinska odprtost v kombinaciji z neposrednimi tujimi investicijami. Statistično značilen negativen vpliv na gospodarsko rast držav Unije pa je razviden pri stopnji brezposelnosti, obsegu kreditov privatnemu nefinančnemu sektorju (kot % BDP), javnofinančnih izdatkih (kot % BDP) ter inflaciji. V drugem delu ekonometrične analize posebno pozornost namenimo vzročno-posledični povezavi med rastjo izvoza in gospodarsko rastjo, ki jo preučimo s pomočjo razširjenega Dickey-Fullerjevega (ADF) testa stacionarnosti ter Grangerjevega testa. Število odlogov za testiranje Grangerjeve vzročnosti pri posameznih državah je izbrano s pomočjo informacijskih kriterijev Akaike in Schwarz. Rezultati Grangerjevega testa kažejo, da se pri gospodarstvih EU-15 glede na specifične značilnosti posameznih držav pojavljajo tako enosmerne kot dvosmerne vzročne povezave. Gospodarska rast statistično značilno spodbuja rast izvoza v Avstriji, Franciji, in Španiji. Dvosmerno vzročno povezavo med opazovanima spremenljivkama pa potrdimo za Portugalsko in Švedsko. Za panel držav EU-15 smo testirali Grangerjevo vzročnost v rangu odlogov. Evidentirana je bila enosmerna vzročnost, ki teče od rasti realnega izvoza blaga in storitev do rasti realnega BDP per capita za panel EU-15, pri višjih odlogih pa je potrjena tudi obojestranska vzročno-posledična povezava med izvozom in gospodarsko rastjo.
Keywords: Gospodarska rast, mednarodna trgovina, izvoz, EU-15, panelni podatki, Grangerjeva vzročnost.
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 65
Full text (2,52 MB) |
6. Analiza fiskalne vzdržnosti gospodarstev skupine G20Dorotea Pittner, 2024, master's thesis Abstract: Zagotavljanje zdravih javnih financ postaja v okolju naraščajočih obrestnih mer in javnih dolgov vse pomembnejše za nosilce fiskalne politike, ki s svojim delovanjem opravljajo pomembne funkcije alokacije resursov, redistribucije dohodkov in stabilizacije gospodarstva. Vsled naraščajočih demografskih izzivov, potrebe po financiranju zelene in digitalne transformacije in ob prisotnosti geopolitičnih trenj je zagotavljanje fiskalne vzdržnosti in oblikovanje zadostnih fiskalnih rezerv v nekriznih časih ključnega pomena za učinkovito spopadanje z izzivi in stabilizacijo gospodarstva v času gospodarskih kriz. Zato v magistrskem delu s panelnimi testi stacionarnosti in kointegracije empirično testiramo fiskalno vzdržnost gospodarstev skupine G7 in gospodarstev G20 brez držav skupine G7, pri čemer prvi panel vključuje analizo za obdobje med leti 1950 in 2022, drugi panel pa za obdobje med leti 1998 in 2022. Članice G7 in G20 obravnavamo zaradi njihove vloge pri sooblikovanju globalnega gospodarskega okolja in spodbujanju mednarodnega gospodarskega sodelovanja ter usklajevanja med geografsko, kulturno in politično različnimi državami. Analizo pričnemo s pregledom teoretičnih izhodišč s področja javnih financ, primerjave pogledov različnih ekonomskih šol, opredelitve medčasovne proračunske omejitve in pomena zagotavljanja fiskalne vzdržnosti. Teoretična izhodišča dopolnjujemo z empirično evidenco, ki izkazuje mešane rezultate. Medtem ko konvencionalne metode ne beležijo toliko rezultatov za potrditev vzdržnosti javnih financ, panelne študije ponujajo več dokazov v prid fiskalne vzdržnosti, ki je potrjena tudi za gospodarstva G7. Nadaljujemo s pregledom javnofinančnih agregatov članic G20, ki jih nato uporabljamo v empirični analizi. V empiričnem delu testiramo stacionarnost državnih prihodkov, državnih izdatkov, primarnega salda in javnega dolga, pri čemer stacionarnost javnega dolga testiramo le v prvi diferenci. Kointegracijo testiramo v treh parih, in sicer (1) med državnimi prihodki in državnimi izdatki, (2) med primarnim saldom in odloženim javnim dolgom in (3) med javnim dolgom in odloženim primarnim saldom. Stacionarnost smo izvajali s testi prve in druge generacije, natančneje z LLC testom, IPS testom, Breitungovim testom, Fisherjevim-ADF in Fisherjevim-PP testom ter s Pesaran CIPS testom. Kointegracijo smo izvedli s Pedronijevim testom. Empirična analiza ponuja dokaze v prid fiskalne vzdržnosti gospodarstev v skupini G20.
Keywords: fiskalna vzdržnost, G20, G7, panelni podatki, stacionarnost, kointegracija
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 37
Full text (2,42 MB) |
7. Grožnja deglobalizacije in nova industrijska politikaPeter Vuk, 2024, undergraduate thesis Abstract: Procesi gospodarskega in političnega sodelovanja po drugi svetovni vojni so spodbujali gospodarsko rast in stabilnost z zmanjšanjem trgovinskih ovir in povečanim dostopom do tujih trgov, izboljšali življenjski standard in blaginjo prebivalstva ter ob tem omogočali bolj usklajeno (so)delovanje pri reševanju globalnih izzivov. Po svetovni finančni krizi v letu 2008 se nakazuje trend, da se procesi globalizacije upočasnjujejo oziroma se pomikajo v smeri deglobalizacije. Med velikimi svetovnimi gospodarstvi oziroma gospodarskimi bloki se pojavljajo vse večje geopolitične napetosti. Ob tem se svetovna gospodarstva soočajo tudi z izzivi, kot so upadanje deleža delovnih mest v predelovalni dejavnosti, negativni vplivi podnebnih sprememb, ekonomska neenakost in vzpon nacionalizma ter populizma. Kot enega izmed možnih odgovorov na te izzive se pogosto omenja industrijsko politiko. Številne raziskave ugotavljajo, da se instrumenti industrijske politike vse pogosteje uporabljajo in da je po pandemiji koronavirusne bolezni prišlo do pomembnega preobrata v izvajanju industrijske politike, zlasti z uvedbo ameriškega Zakona o zmanjšanju inflacije ter Zakona o čipih in znanosti. Empirične študije kažejo, da industrijske politike niso vedno učinkovite. Pri tem se kot učinkoviti zelo pogosto izkažejo ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju aktivnosti raziskav in razvoja.
Keywords: mednarodno gospodarstvo, industrijska politika, globalizacija, deglobalizacija, geopolitika
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 97
Full text (1,75 MB) |
8. |
9. Proces gospodarske konvergence v evroobmočjuTina Cafuta, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili proces gospodarske konvergence v evroobmočju. Proces nominalne in realne konvergence se je v evroobmočju skozi čas spreminjal. Razlike med državami evroobmočja se kažejo tako na področju nominalne kot realne konvergence. Na področju nominalne konvergence so se ugotovile razlike v stopnji inflacije, proračunskih neravnovesjih, javnih dolgovih in obrestnih merah. Realno konvergenco smo prikazali prek razlik v ravni outputa na prebivalca, produktivnosti dela, stopnji brezposelnosti in dohodkovni ravni. Kljub prizadevanjem za večjo ekonomsko homogenizacijo pa med nekaterimi državami evroobmočja ostajajo izrazite razlike. Na proces konvergence v evroobmočju so vplivali številni gospodarski šoki zlasti svetovna finančna kriza in pandemija covid-19. Doseganje večje gospodarske konvergence med državami zahteva nadaljnje prilagoditve in usklajene politike v evroobmočju.
Keywords: Nominalna in realna konvergenca, optimalno valutno območje, evroobmočje.
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 351; Downloads: 53
Full text (1,16 MB) |
10. Fiskalna konsolidacija in gospodarska rastNina Cafuta, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast.
Keywords: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator.
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 424; Downloads: 83
Full text (1,74 MB) |
