| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 129
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetovanje - študija primera
Klara Kozar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V slovenskem kmetijskem prostoru pridobiva vse večji pomen ekološki način kmetovanja, ki nudi odlične možnosti za nadaljnji in pospešen razvoj. V diplomskem delu je predstavljena ekonomska analiza konvencionalne in ekološke pridelave na živinorejski kmetiji Koren v Kočnem pri Polskavi. Osnovne metode, uporabljene za raziskavo, so simulacijsko modeliranje, kalkulacije po metodi skupnih stroškov in S.W.O.T. analiza. Kalkulacije skupnih stroškov so pripravljene za posamezno obdobje kmetovanja (konvencionalno, prvo in drugo leto preusmeritve ter ekološko obdobje) in za posamezne kmetijske pridelke s ciljem ugotoviti, ali je preusmeritev iz konvencionalne prireje mleka v ekološki način ekonomsko upravičena. Finančni rezultat (FR) in koeficient ekonomičnosti (KE) sta v obdobju ekološke pridelave višja (FR = 13.425,12 € in KE = 1,25) kakor pred preusmeritvijo (FR = 2.173,15 € in KE = 0,87). Na podlagi ocene ekonomike lahko zaključimo, da je preusmeritev živinorejske kmetije Koren v ekološki način pridelave, ekonomsko upravičena.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije, ekonomika preusmeritve
Objavljeno v DKUM: 04.09.2017; Ogledov: 1734; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

32.
Mnenja potrošnikov o ekološki hrani v gostinskih lokalih
Sanja Brumec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih iz leta v leto raste. Tudi dejstvo, da je od prehranjevalnih navad odvisno naše zdravje in da kakovosti živil ne gre meriti le po zunanjih temveč predvsem po notranjih lastnostih, kot je na primer odsotnost škodljivih snovi, je med ljudmi zmeraj bolj razširjeno. Na policah trgovin niso ekološki pridelki nič več nekaj nenavadnega: ponudba je široka. Situacija pa je nekoliko drugačna v gostinskih lokalih, kjer je med številnimi le peščica ponudnikov s certificirano ekološko ponudbo. V diplomski nalogi smo med potrošniki v gostinskih lokalih s pomočjo anketnih vprašalnikov želeli izvedeti, kakšne so prehranjevalne navade, kaj vpliva na odločitve glede nakupa živil, kaj jim je pomembno pri izbiri lokalov, v katerih se prehranjujejo, ter kakšno je splošno znanje glede ekoloških živil in označevanja ekološke ponudbe. Kar 72 % izmed 50 anketirancev je mnenja, da so ekološka živila bolj zdrava. Menimo, da bi bilo smotrno, da bi se tudi ponudniki bolj izobraževali in ozaveščali o ekoloških živilih in njihovem pomenu ter jih v večji meri vključevali v svojo ponudbo.
Ključne besede: ekološka živila, gostinski lokali, prehranjevalne navade, gastronomija
Objavljeno v DKUM: 23.08.2017; Ogledov: 1436; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

33.
Primerjava števila in skupne mase deževnikov v različnih pridelovalnih sistemih po spravilu soje in ajde
Lucija Jelenko, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Deževniki so pomemben del živega sveta v tleh in so indikatorji rodovitnosti tal. Na njihovo število in maso ima vpliv način kmetijske pridelave, kar smo preučevali na trajnostnem poskusu, ki poteka na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede od leta 2007. Pri štirih pridelovalnih sistemih (ekološkem, biodinamičnem, konvencionalnem, integriranem) in kontrolnem obravnavanju smo oktobra 2015 po spravilu soje in ajde analizirali število in maso deževnikov. Število malih, srednje velikih in velikih deževnikov, skupno število in skupna masa so po spravilu soje v povprečju 100-krat večji v primerjavi z ajdo. Na površini 0,25 m2 je bila največja skupna masa deževnikov pri soji v ekološkem (24,4 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v biodinamičnem pridelovalnem sistemu (14,2 g/ 0,25 m2). Skupno število deževnikov je bilo pri soji (26,0), kot tudi pri ajdi (17,9) največje v ekološkem pridelovalnem sistemu. Najmanjša skupna masa je bila pri soji v integriranem (6,9 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v integriranem, konvencionalnem pridelovalnem sistemu in kontrolnem obravnavanju (1,8 g/ 0,25 m2). Najmanjše skupno število je bilo pri soji v kontrolnem obravnavanju (13,1), pri ajdi pa v konvencionalnem pridelovalnem sistemu (3,8). Skupno število in skupno maso smo preračunali tudi v kg/ha in št. deževnikov/ha. Rezultati so potrdili hipoteze o vplivu pridelovalnih sistemov in različnih poljščin na število in maso deževnikov v tleh.
Ključne besede: deževniki, masa, število, ajda, soja, pridelovalni sistem
Objavljeno v DKUM: 25.07.2017; Ogledov: 1206; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (896,23 KB)

34.
VII South-Eastern Europe symposium on vegetables & potatoes : June 20 - 23 2017, Maribor, Slovenia (book of abstracts)
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: University of Maribor Faculty of Agriculture and Life Science and the International Society of Horticulture Sciences (ISHS) with the support of Food and Agriculture Organization (FAO) and Slovene Ministry of Agriculture, Food and Forestry (MAFF) have the honor to welcome all engaged in research, development, producers, teaching, extension and public services, suppliers of horticulture materials, cooperatives, private sector and stakeholders related to vegetable and potatoes production to attend the 7th South East European (former Balkan) Symposium on vegetables and potatoes. The Symposium is held in Maribor (university city and in 2012 European culture capital) in the north East of Slovenia from where comes the majority of agriculture products including vegetables as along the river Drava several irrigation systems were established. Long tradition of vegetable production for processing industry in the past and for fresh market in the last period, encouraged Slovene Association for integrated vegetable production established in the year 2000, to prepare all procedures for the first vegetable crop with the origin of denomination “Ptujski lük” which was approved on the European level on 2011. Two days of symposium from 20th to 23rd of June 2017 have scientific programme with additional FAO workshop on GAP for Greenhouse Production on small farms in SEE with the presentation of a new manual printed by FAO in 2017, ISHS meeting and special session about possibilities for networking among researchers in the future. Scientific programme is covering topics: Production systems and quality of V&P, Organic V&P production, Short supply chains and other concepts of V&P marketing, Protected cultivation and GAP of greenhouse production on small farms, Biodiversity, Irrigation and plant water relations, Genetic resources and breeding, Potato, Plant protection, General and other topics.
Ključne besede: vegetables, potatoes, International Society of Horticulture Sciences, symposium
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1443; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

35.
Preusmeritev domače kmetije iz konvencialne v ekološko
Andrej Žibrek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Opazno je, da se trend ekoloških kmetij v Sloveniji in Evropi povečuje. Kmetje se po navadi za preusmeritev odločajo na podlagi več dejavnikov, predvsem ekonomskih in okoljskih. V raziskavi predstavljen preusmeritveni načrt je izdelan za manjšo kmetijo (17,13 ha z 24,55 GVŽ), ki leži v hribovitem delu Štajerske. Za potrebe ocene ekonomike je bil razvit simulacijski model, in sicer na podlagi kalkulacij skupnih stroškov. Z omenjenim modelom je mogoče ocenjevati dobljene ekonomske parametre in upravičenost preusmeritve kmetije v ekološko pridelavo. Kalkulacije so bile izdelane za vsa tri obdobja; konvencionalno, preusmeritveno in ekološko. V konvencionalnem obdobju znaša na nivoju kmetije, ki se ukvarja s prirejo mleka (12 molznic), finančni rezultat -6.025,83 €, v preusmeritvenem -1.751,01 € in v ekološkem 943,25 €. Ocenila se je tudi prodaja ekološkega mleka na mlekomatu. V tem primeru je finančni rezultat za 15.431,36 € višji kot brez prodaje mleka v mlekomatu. Za analiziran primer je pripravljena tudi SWOT analiza, ki prikazuje pozitivne in negativne dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev preusmeritve kmetije v ekološko.
Ključne besede: Preusmeritveni načrt, kalkulacije, ekonomika, SWOT, ekološko kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 25.05.2017; Ogledov: 1626; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

36.
Ekološka pridelava oljk v Sloveniji
Dane Podmenik, Barbara Lampič, Martina Bavec, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo razvoj in značilnosti ekološke pridelave oljk v Sloveniji. V letu 2012 je bilo zabeleženih 184,5 ha ekoloških oljčnikov, kar predstavlja 10 % vseh oljčnih nasadov. Glede na trende lahko v naslednjih letih pričakujemo, da bi se obseg ekoloških oljčnikov lahko povzpel na 350 ha. Pomembna je tudi ugotovitev, da pridelovalci namenjajo premalo pozornosti trajnostnim kmetijskim praksam, kar sproža kritičen premislek o izpolnjevanju temeljnih standardov ekološkega kmetijstva.
Ključne besede: agrarna geografija, ekološko kmetijstvo, oljkarstvo, Slovenija, Slovenska Istra
Objavljeno v DKUM: 12.05.2017; Ogledov: 1164; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

37.
Primerjava med permakulturnim, konvencionalnim in ekološkim vrtom
Suzana Vrbač, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji, pa tudi drugod po svetu, je opazna težnja, da bi vsako gospodinjstvo imelo svoj vrt, vedno večja pa je tudi želja po samooskrbi. Prav tako so ljudje vedno bolj osveščeni glede pomembnosti neoporečne hrane, vzgojene brez pesticidov in na čim bolj naraven način. Zato je bila v letu 2016 narejena diplomska naloga, katere namen je iz različnih aspektov, pomembnih za vsakega sodobnega vrtičkarja, ugotoviti, kakšen način vrtnarjenja je najbolj optimalen, da ima vrtičkar čim več koristi s čim manj negativnimi vplivi na okolje. Med tremi različnimi načini oskrbe vrta, in sicer permakulturnim, ekološkim ter konvencionalno oskrbovanim vrtom, je bila narejena primerjava skupne količine pridelkov posameznih zelenjadnic, števila plodov, velikosti rastlin, največje pojavnosti določenih bolezni in škodljivcev, populacija deževnikov ter analiza inputov in ocena tržne vrednosti. V poskusu smo želeli priti do rezultatov, kateri pridelovalni način privablja največ koristnih organizmov ter naredili primerjavo v populaciji deževnikov. Kot zaključek je iz vseh vloženih inputov (stroški za gnojila, škropiva, ure dela ...) ovrednotena in izračunana povprečna lastna cena pridelkov glede na način oskrbe vrta. Rezultati so pokazali, da je bilo v primerjavi s konvencionalnim vrtom na ekološkem 25,01 % manj pridelka, na permakulturnem pa 39,38 %. Pri analizi populacije deževnikov smo prišli do zaključka, da sta število srednjih deževnikov in skupna masa deževnikov odvisna od načina pridelave. Tako je število srednjih deževnikov na ekološkem vrtu (17,0/0,25 m2) in permakulturnem vrtu (17,5/0,25 m2) statistično enako in večje od števila deževnikov na konvencionalnem vrtu (12,0/0,25 m2 ). Pri izračunu tržne vrednosti smo prišli do rezultatov, da je najoptimalnejši ekološki vrt s skupnimi stroški 348,8 € letno. Rezultati poskusa, narejenega v letu 2016, lahko vrtičkarjem pomagajo pri lažji odločitvi, za kateri pridelovalni sistem se bodo odločili.
Ključne besede: vrt, ekološko, konvencionalno, permakulturno
Objavljeno v DKUM: 10.05.2017; Ogledov: 1163; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

38.
Ekološka pridelava pora in cvetače s podsevkom bele detelje
Julijana Zorec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V ekološki pridelavi zelenjave se preskušajo različne metode in postopki s ciljem zmanjšati dokupe gnojil in sredstev za varstvo rastlin tudi z uporabo različnih podsevkov ali združenih setev. Cilj preučevanja je primerjava pridelave pora in cvetače s podsevkom bele detelje in na črni foliji kot običajnim načinom. V letu 2014 je bil v okviru projekta InterVeg na ekološki kmetiji Berden v Hrastju - Moti izveden poljski poskus s cvetačo sorte 'Snežna kepa' in porom 'Striker F1' s podsevkom bele detelje v primerjavi s pridelavo na črni foliji. Med rastno dobo pora in cvetače je bil ocenjen pojav škodljivcev in bolezni ter ob koncu rastne dobe rastlin izvrednoten skupni in tržni del pridelka, ocenjene so bile morfološke značilnosti ter še enkrat ocenjen pojav škodljivcev. V naletu škodljivcev pri cvetači med pridelavo na črni foliji in pridelavo s podsevkom bele detelje ni statistično značilnih razlik. Rezultati ocene škodljivcev in bolezni pri poru kažejo, da je pojav porove zavrtalke večji na črni foliji. Prav tako je bila večja okuženost z alternarijo pri pridelavi na črni foliji. Pri skupni masi cvetače in pri premeru rože ni statistično značilnih razlik, večje razlike so pri tržni masi cvetače, kjer je bila pri pridelavi na črni foliji tržna masa statistično značilno večja (0,272 kg/rastlino) kot pri pridelavi s podsevkom bele detelje (0,207 kg/rastlino). Skupna masa pora je statistično značilno večja (0,205 kg/rastlino) pri pridelavi na črni foliji kot pri pridelavi s podsevkom bele detelje (0,113 kg/rastlino). Prav tako je povprečen premer stebla pora večji pri pridelavi s črno folijo. Razlik Med pridelovalnima sistemoma ni bilo značilnih razlik pri tržni masi pora. Ob podsevku bele detelje je bil v primeru pridelave pora ohranjen tržni pridelek in zmanjšana prisotnost škodljivcev, kar nakazuje možnost uporabe takega pridelovalnega sistema tudi v praksi.
Ključne besede: ekološka pridelava, por, cvetača, podsevek, črna folija
Objavljeno v DKUM: 10.05.2017; Ogledov: 1368; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

39.
Pojav tobakovega resarja na poru v odvisnosti od načina pridelave
Jožica Glavač, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološka pridelava zelenjave ni samo način pridelave, temveč zavzema širok spekter aktivnosti v kmetijstvu. Pravilni ukrepi pripomorejo h kakovostnejšim pridelkom ter obrambi pred škodljivci. Tako smo v letu 2013 v okviru mednarodnega projekta InterVeg izvedli poskus na polju na Univerzitetnem kmetijskem centru UKC Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Poskus je trajal skozi celo rastno obdobje pora, to je od aprila do oktobra. V tem obdobju smo izbrali dva različna termina nastavitve lepljivih modrih vab za lov resarjev. Prvi termin namestitve vab je bil 23. 8. 2013, drugi termin pa 4. 9. 2013. Namen raziskave je bil preučiti vpliv različnih načinov oskrbe tal na pojav tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) na poru (Allium porrum L.), ki je bil glavni posevek. Uporabili smo dva kultivarja 'Hannibal' in 'Striker F1'. Vključenih je bilo pet obravnavanj: (i) por brez podsevka – okopan, (ii) por + pozna setev bele detelje – neopleto, (iii) por + rana setev bele detelje – opleto, (iv) por + pozna setev bele detelje – opleto in (v) por na tkani prekrivki. Pojav naleta resarjev smo spremljali v dveh različnih terminih. Statistično značilno najmanjše število ulovljenih resarjev na poru je bilo pri pozni setvi bele detelji na neopleti njivi. Z vidika termina namestitve vab, pa smo statistično značilno manjše število ulovljenih resarjev ugotovili v drugem terminu nastavitve vab.
Ključne besede: ekološka pridelava, por, združena setev, lov, tobakov resar
Objavljeno v DKUM: 09.05.2017; Ogledov: 1190; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

40.
Multi-criteria assessment of vegetable production business alternatives
Silvo Pozderec, Martina Bavec, Črtomir Rozman, Jožef Vinčec, Karmen Pažek, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: Organic and integrated production of vegetables are the two most common production systems in Slovenia. The study analyzed two production systems with different cultures as alternatives with purpose to find the most appropriate variants. Design/Methodology/Approach: The study based on the development and integration of developed specific technological- economic simulation models for the production of vegetables (salad, growing peppers, salad cucumbers, pickling cucumbers, round and cherry tomato) in greenhouse and multi-criteria decision analysis. The methodology of the study based on the DEX methodology and the analytical hierarchy process (AHP) of organic (ECO) and integrated production (IP) in greenhouse. Results: The evaluation results show that both cultivation methods of commercially attractive vegetables in greenhouse are variable. In the case of integrated production, the assessment of multi-criteria decision analysis EC and DEXi showed that salad (Donertie F1) proved to be the best possible alternative. In the case of organic production, the multi-criteria analysis assessment of pickling cucumbers (Harmony F1) is the best possible business alternative. Conclusion: For the further production planning process by decision maker is the ranking with Expert Choice (EC) more useful and precise, while the DEX evaluations are more descriptive.
Ključne besede: simulation models, multi-criteria analysis, vegetable, greenhouses
Objavljeno v DKUM: 04.04.2017; Ogledov: 1455; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (709,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 1.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici