| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 129
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Pridelek in kakovost dveh sort solate v odvisnosti od pridelovalnega sistema
Barbara Novak, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Vedno več potrošnikov dandanes zanima kakovost zelenjave in njena povezava s tehniko pridelave. Na osnovi različnih pridelovalnih sistemov naj bi imela prednost zelenjava, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, pred zelenjavo, ki je pridelana na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. Poljski poskus je bil izveden v letu 2016 na trajnostnem poskusnem polju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, kjer smo preučevali pridelek in kakovost (vsebnost nitratov, C-vitamina in sladkorjev) dveh sort solate ('Comice' in Leda') v različnih pridelovalnih sistemih (ekološki, biodinamični, konvencionalni, integrirani) ter v kontrolnem obravnavanju (K). Sorta 'Comice' ima statistično značilno višji skupni (57 t/ha) in tržni pridelek (45 t/ha) v primerjavi s sorto 'Leda' (41 t/ha, 33 t/ha). Sorta 'Comice' je statistično značilno boljša v vseh preučevanih morfoloških parametrih. Pridelovalni sistem ima statistično značilen vpliv na obseg, tržno in skupno maso rozet. Največji obseg ima solata v BD (58,8 cm), najmanjši pa v EKO (52,4 cm). Pri tržni in skupni masi je največjo maso dosegla solata v BD (390 g, 524 g), najmanjšo pa v EKO (300 g, 358 g). Pridelovalni sistem vpliva na vsebnost nitratov, askorbinske kisline ter na sladkorje z izjemo saharoze. Največ nitratov ima IP (295 mg/kg), najmanj pa K (130 mg/kg). Višje vrednosti vsebnosti askorbinske kisline in sladkorjev imata IP in KONV obravnavanje, nižje pa BD in EKO. Na osnovi rezultatov sklepamo, da lahko v EKO in BD pridelavi dosežemo skoraj primerljive rezultate kot pri KONV in IP. Sorta 'Comice' je boljša v primerjavi s sorto 'Leda' v večini preučevanih parametrov. Vzorci iz EKO in BD pridelovalnega sistema vsebujejo nižjo vsebnost nitratov, medtem ko za ostale notranje parametre prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov ne moremo popolnoma potrditi.
Ključne besede: solata, pridelovalni sistem, pridelek, morfološke lastnosti, kakovost
Objavljeno v DKUM: 11.06.2018; Ogledov: 1453; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

22.
Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in rast sladke koruze
Nataša Šalamun, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V SV delu Slovenije smo v letu 2008 proučevali vpliv gnojenja sladke koruze (Zea mays L. saccharata Sturt.) z organskimi (bučne pogače in digestat) in mineralnimi (KAN in Entec 26) gnojili s štirimi različnimi ciljnimi vrednostmi Nmin (70, 120, 170 in 220 N ha-1). Raziskovali smo vsebnost NO3-N in vitamina C v steblu in zrnih sladke koruze, morfološke lastnosti sladke koruze ob spravilu, ostanke dušika ob spravilu ter skupni in tržni pridelek. Odmerki N statistično vplivajo na vitamin C v zrnju ter na nitrate v zrnju in steblu. Gnojilo vpliva samo na nitrate v zrnju. Bučne pogače dosegajo statistično značilno enake ali višje vrednosti z mineralnim gnojilom (KAN, Entec 26) pri višini sladke koruze, širini in dolžini listov, številu vrst na storžu in dolžini storža ter skupnem in tržnem pridelku. Gnojenje z večjim odmerkom dušika daje večji pridelek sladke koruze, čeprav se najvišja odmerka (ciljna vrednost 170 in 220 kg N ha-1) statistično ne razlikujeta. Pri gnojenju z bučnimi pogačami so doseženi dobri rezultati tudi z manjšimi odmerki N ha-1. S ciljno vrednostjo 70 kg N ha-1 smo z bučnimi pogačami dosegli višji pridelek od ostalih gnojili (digestat, KAN in Entec 26) pri ciljni vrednosti 120 kg N ha-1, oziroma z digestatom pri ciljni vrednosti 170 in 220 kg N ha-1. Z bučnimi pogačami je bil gnojen najvišji skupni (15388 kg ha-1) in tržni pridelek (12953 kg ha-1).
Ključne besede: sladka koruza, Nmin, gnojila, bučne pogače, digestat
Objavljeno v DKUM: 20.04.2018; Ogledov: 1955; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

23.
Ecological efficiency of production and the ecological footprint of organic agriculture
Matjaž Turinek, Maja Turinek, Silva Grobelnik Mlakar, Franc Bavec, Martina Bavec, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: The rising energy prices and climatic changes have intensified the search for alternative farming systems where energy consumption per unit would be lowered. A long-term field trial, started in 2007 at the University of Maribor, focuses on food quality and the ecological foot print of convential (CON), integrated (INT), organic (ORG) anf biodynamic (BD) systems in production of wheat (Triticum aestivum L.) and spelt (Triticum spelta L.), mainly due to the non-use of external synthetic production factors. When yields are added to the equation, the ORG and BD systems emerge also as more efficient per unit of land area. Thus, the ORG and BD system present viable alternatives for reducing the impact of agriculture on climate change, while ensuring a more sustainable food security.
Ključne besede: organic agriculture, biodynamic agriculture, ecological footprint, comparison of farming systems
Objavljeno v DKUM: 29.03.2018; Ogledov: 1806; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (141,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Grain amaranth as an alternative and perspective crop in temperate climate
Silva Grobelnik Mlakar, Matjaž Turinek, Manfred Jakop, Martina Bavec, Franc Bavec, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: As a consequence of globalisation and industrialisation of agriculture, global food security has become increasingly dependent on only a handful of fertilisation and energy high demanding plant species. This involution has increased the vulnerability of agriculture, reduced genetic diversity, provoked some environmental problems and impoverished the human diet. The mentioned facts stimulate the retrieving of alternative crops into the production. The present paper briefly describes crop importance, botany, nutritional value and utilisation of grain amaranth (Amaranthus spp.), one of the alternative crops discussed in the book Organic Production and Use of Alternative Crops. The immediate objective of this paper is to present information gained as a result of a national project on grain amaranth.
Ključne besede: grain amaranth, nutrition value, utilisation
Objavljeno v DKUM: 29.03.2018; Ogledov: 1240; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (172,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
Sweet maize growth and yield response to organic and mineral fertilizers, N rates and soil water regimes
Franc Bavec, Martina Bavec, Silva Grobelnik Mlakar, Milojka Fekonja, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Sweet maize is an underutilized vegetable in European temperate areas, and its consumption is increasing. For better understanding of cultivation practices, this pot experiment aimed to determine the eff­ects of diff­erent water regimes and nitrogen (N) rates calculated from N target values. N rates of 0 (control), 0.6 and 2 g N pot$^{-1}$ were applied as organic by-products pumpkin cake and pig manure digestate, and mineral fertilizers CAN 27 and ENTEC®26. Treatments of water supply were based on measured soil matric potentials of 2.8 pF (drought stress), 2.6 pF (optimal water) and 2.4 pF (overwatered). In comparison to mineral fertilizers, pumpkin cake proved to be equal in eff­ectiveness in plant height (155.8 cm), cob (85.8 g), green (124.9 g) and leaf mass per plant (44.2 g), or even better in root (72.3 g) and broom mass per plant (3.0 g). Yield parameters, cob mass (70.1 g), its length (6.3 cm) and diameter (2.0 cm), as well as the residual mineral N (59 mg N kg$^{-1}$) significantly increased at the highest N rate. Significantly lower values of the evaluated morphological parameters and photosynthetic rates (at brooming and harvesting) were associated with drought stress. The matric tension of 2.6 pF was established as an appropriate water regime for sweet maize growth.
Ključne besede: Zea mays L. saccharata Sturt., nitrogen, fertilizers, soil water potential, growth conditions
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 1836; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (257,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

26.
Growth performance, productivity and diseases susceptibility of barley varieties in Slovenia within the Cobra project's site comparison
Silva Grobelnik Mlakar, Manfred Jakop, Martina Robačer, Martina Bavec, Franc Bavec, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Different plant genotypes react differently in different climates. A field experiment was carried out to estimate the growth performance, productivity and diseases susceptibility of spring barley varieties in the Slovenian climate. We received some varieties, mainly of Nordic origin, from the Technical University of Denmark, a COBRA project partner, which were previously tested in estimated future climate in RERAF phytotron. Varieties of the highest grain yield (3,993 kg ha$^{-1}$ in ‘Evergreen’ to 5,146 kg ha$^{-1}$ in ‘Sebastian’) were rather shorter (58.7 cm to 67.1 cm) and mostly had the highest specific grain weight (54.3 to 58.6 kg 100 L$^{-1}$) and 1000-kernel weight (30.2 to 37.1 g). They developed 1,561 to 2,532 tillers m$^{-2}$ and 515 to 840 ears m$^{-2}$ and reached a heading stage between 13th and 25th of May. The tested varieties seem rather insusceptible to most common diseases, but susceptible to cereal leaf beetle attacks.
Ključne besede: organic breeding, barley, varieties, productivity, disease susceptibility
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 1166; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (248,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

27.
Izračun hranilne vrednosti živilom ekološke kmetije »Pri Baronu«
Sabina Karlovčec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: S koncem decembra 2016 je v okviru Uredbe št. 1169/2011, prišel v veljavo člen, ki predpisuje obvezno navedbo energijskih in hranilnih vrednosti na predpakiranih živilih. V okviru diplomskega dela smo za ekološko kmetijo »Pri Baronu« izračunali energijske in hranilne vrednosti živilom v ponudbi kmetije. S pomočjo receptur, splošno veljavnih podatkov in upoštevajoč vso veljavno zakonodajo smo naredili izračune in jih primerjali z vrednostmi primerljivih ekoloških živil, najdenih na slovenskem trgu. Preverili smo, ali med njimi prihaja do odstopanj in če so ta znotraj predpisanih tolerančnih mej. Rezultati kažejo, da do odstopanj največkrat pride pri energijski vrednosti in vsebnosti ogljikovih hidratov ter soli. Tolerančne meje so s svojimi vrednostmi presegli nekateri sirupi in marmelade, pesto namaza ter kisla repa in zelje ter začimbna mešanica Baronogeta. Pri ostalih primerjanih živilih so bile razlike znotraj predpisanih tolerančnih mej. Izračune energijske in hranilne vrednosti bo kmetija dodala na obstoječe označbe svojih predpakiranih živil.
Ključne besede: označevanje, hranilne vrednosti, energijske vrednosti, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1183; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1016,58 KB)

28.
Vpliv agrohomeopatskega pripravka in uporabe različnih gnojil na pridelek in morfološke lastnosti solate
Jure Kajzersperger, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Zadnja leta se pri nas vedno bolj omenjajo homeopatski pripravki in njihove prednosti za uporabo le-teh v kmetijstvu. Kljub velikim prednostim v primerjavi s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, predvsem neškodljivost za človeka in okolje, je njihova uporaba v kmetijstvu še vedno zelo majhna. Uporaba teh pripravkov se pojavlja tudi kot možnost alternative v ekološki pridelavi, kjer je uporaba sredstev za varstvo rastlin, v primerjavi s konvencionalno pridelavo, močno omejena. V letu 2016 smo opravili poskus, kjer smo preverjali vpliv uporabe homeopatskega sredstva (H) in različnih gnojil na pridelek (skupni, tržni), morfološke lastnosti (obseg, višina, premer glave), ter notranjo kakovost solate (nitrati, nitriti, C-vitamin, sladkorji). Poskus je bil zasnovan kot split-plot sistem s štirimi ponovitvami. Uporaba različnih gnojil ni imela na pridelek ali morfološke lastnosti solate statistično značilnega vpliva, medtem ko je uporaba H imela na obseg solate statistično značilen vpliv (za 3,6 cm večji kot v kontroli). Pri notranji kakovosti solate ni bilo pri vsebnosti nitratov, nitritov ali C-vitaminu nobenih statistično značilnih razlik. Te so se pojavile pri vsebnosti sladkorjev, kjer so bile vsebnosti v solati tretirani s H (1,88 %) v primerjavi s kontrolo (2,14 %) nižje. Potrebne so nadaljnje raziskave o vplivu agrohomeopatskih pripravkov na solato in druge rastline v različnih razmerah.
Ključne besede: solata, agrohomeopatija, pridelek, morfološke lastnosti, notranja kakovost
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1405; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

29.
Primerjava proizvodnosti piščancev ross 308 in slovensko pozno operjene kokoši v pogojih ekološke reje
Primož Kobold, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Izbor primerne pasme je eno najpomembnejših vprašanj v ekološki reji perutnine, ki mora trajati vsaj 81 dni oziroma manj v primerjavi s počasi rastočimi pasmami. Cilj poskusa je bil primerjava proizvodnosti piščancev Ross 308 in slovenske pozno operjene kokoši (SPOK) v pogojih ekološke reje. Pri tem smo proučevali rastnost piščancev obeh provenienc, spremljali smo porabo krme, poškodbe nog, prsi in tarzalnih sklepov. Raziskavo smo izvedli na 50 Ross 308 piščancih in 52 piščancih SPOK. Piščance smo tehtali enkrat tedensko, ob tem smo zapisali tudi porabo krme. Poškodbe nog, tarzalnega sklepa ter prsi smo ocenili 60. dan pri piščancih Ross 308 ter 70. dan pri piščancih SPOK. Analiza podatkov je pokazala, da so do 21. dne piščanci slovenske pozno operjene kokoši imeli statistično značilno večjo rast kot piščanci Ross 308, nakar so po 42. dnevu reje in do konca reje statistično značilno več priraščali piščanci Ross 308. Piščanci Ross 308 so dosegli značilno večjo klavno maso (3884,47 g) kot piščanci SPOK, vendar je bila izmerjena pred 81. dnem starosti. Piščanci SPOK so zaužili več krme in kljub daljši življenjski dobi, dosegli manjšo statistično značilno maso klavnih trupov, kot tudi značilno manjši klavni izplen v primerjavi s piščanci Ross 308 (71,43 % in 76,94 %). Analiza ocen poškodb je pokaza, da ni značilnih razlik v pojavnosti poškodb blazinic stopala med proveniencama, vendar pa smo ugotovili značilno več poškodb tarzalnega sklepa razreda 1 pri SPOK. Pri obeh spremljanih proveniencah ni bilo moč zaznati poškodb prsi.
Ključne besede: Ross 308, slovenska pozno operjena kokoš, ekološko kmetovanje, dobrobit
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2758; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

30.
Vpliv različnih načinov pridelave na pridelek in kakovost paprike
Aleksander Bobovnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Vpliv različnih pridelovalnih sistemov je lahko odločilen za rast in razvoj zelenjadnic. Poskus je potekal na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Preučevan je bil vpliv pridelovalnega sistema (PS) (ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IP) in konvencionalni (KONV)) na pridelek in kakovost (vsebnost vitamina C, sladkorja, nitritov in nitratov) dveh kultivarjev ('Šorokšari' in 'Vedrana F1') paprike. PS so se oskrbovali skladno z zahtevami za določeno obravnavanje. PS ni imel statističnega značilnega vpliva na oceno pridelka, trend je, da so imela obravnavanja BD (12288 kg/ha), KONV (11454 kg/ha) in EKO (10615 kg/ha) nekoliko višji pridelek. Število plodov je bilo največje v bolj intenzivnem obravnavanju (KONV 3,7 plodov/grm), najmanjše pa v IP (2,2 plodov/grm). Največ vitamina C je vsebovalo EKO (843,2 mg/l), najmanj pa KONV (389,8 l/ha). Glede na kultivar ima 'Šorokšari' (798,7 mg/l) večjo vsebnost vitamina C kot hibrid 'Vedrana F1' (471,7 mg/l). Kjer se je gnojilo z mineralnimi gnojili pa je bila večja vrednost nitratov (KONV 71,8 mg/l), manjše vrednosti pa so bile pri PS, ki je bil gnojen s hlevskim gnojem (EKO 19,5 mg/l). Vsebnost sladkorja in nitritov se med sabo statistično značilno ni razlikovala. Med kultivarjema je vidna statistično značilna razlika pri pridelku (število plodov na grm in ocena pridelka) ter vsebnosti vitamina C. Na podlagi rezultatov sklepamo, da lahko imamo v manj intenzivnem in okolju prijaznem PS primerljiv ter bolj kakovosten pridelek z bolj intenzivnimi PS. To je dobra osnova, kateri PS izbrati za pridelavo paprike na prostem.
Ključne besede: paprika / način pridelave / kakovost / pridelek
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1807; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici