| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 129
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
91.
92.
93.
94.
Nitrati v zelenjavi in spremembe v vsebnosti po skladiščenju in procesiranju : doktorska disertacija
Alenka Hmelak Gorenjak, 2015, doktorska disertacija

Opis: Namen disertacije je bil določitev realnih izhodišč za oceno vnosa nitratov s svežo, skladiščeno in procesirano zelenjavo in postavitev smernic za njegovo zmanjšanje. V ta namen smo validirali metodi za določanje nitratov s tekočinsko kromatografijo: EN 12014-4 in metodo po Chengu in Tsangu ter ju primerjali s standardno spektrofotometrično metodo EN 12014-7. Z validiranimi metodami smo določili vsebnost nitratov v vzorcih solate (Lactuca sativa L.), regrata (Taraxacum officinale agg. F.H. Wigg), špinače (Spinacia oleracea L.), belega zelja (Brassica oleracea var. capitata L. convar. capitata (L.) Alef. var. capitata L. fo. alba DC.), rdeče pese (Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. conditiva Alef., syn. B. vulgaris L. var. cruenta Wittm.) in krompirja (Solanum tuberosum L.). V raziskavo smo zajeli vzorce zelenjave različne pridelave, v različnih letnih časih, različnega izvora in sort. Vsebnost nitratov smo določili v v zorcih surove, skladiščene in procesirane zelenjave. Postopke obdelave zelenjave smo izvedli z 11 različnimi tehnikami v veliki kuhinji pod kontroliranimi pogoji in v velikih kisarnah zelja. Zaključke disertacije smo podali na osnovi analize 1043 podatkov o vsebnosti nitratov, nitritov (določeni po Griessu) in vitamina C (določen s tekočinsko kromatografijo s PDA detekcijo). Vsebnosti nitratov v vseh analiziranih vzorcih so znašale od 14 do 7513 mg/kg sveže snovi. Najvišje vsebnosti nitratov smo določili v rdeči pesi (2816 mg/kg), sledijo špinača (1682 mg/kg), solata (1529 mg/kg), belo zelje (374 mg/kg), regrat (195 mg/kg) in krompir z najnižjo določeno vsebnostjo nitratov (143 mg/kg). Shranjevanje ni imelo značilnega vpliva na vsebnost nitratov in nitritov v solati. Razmerje vsebnosti vitamin C/nitrat se je med skladiščenjem krompirja značilno znižalo za 48 %. Za oceno vnosa nitratov v človeški organizem je potrebno upoštevati vpliv tehnik obdelave na znižanje ali zvišanje vsebnosti nitratov glede na svežo zelenjavo. Po kuhanju upoštevamo 53 % znižanje vsebnosti nitratov za špinačo, 24 % znižanje za fermentirano zelje in 10 % za neolupljeno rdečo peso. Blanširanje špinače vpliva na 36 % znižanje vsebnosti nitratov, sotiranje na 25 % povišanje. Pripravljen pire iz kuhane špinače vsebuje 60 % manj nitratov kot sveža špinača, pire iz dušene špinače 30 % manj. Med fermentacijo zelja se vsebnost nitratov ni značilno spremenila. Na vnos nitratov v človeški organizem imata glavni vpliv vrsta zaužite zelenjave in način priprave.
Ključne besede: nitrati, solata, Lactuca sativa, špinača, Spinacia oleracea, belo zelje, Brassica oleracea var. capitata fo. alba, rdeča pesa, Beta vulgaris subsp. vulgaris var. conditiva, krompir, Solanum tuberosum, skladiščenje, procesiranje
Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 3830; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

95.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV ZASTIRANJA NA PRIDELEK CVETAČE
Tamara Kekec, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 je na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru potekal poljski poskus v okviru programa Core Organic II. Proučili in primerjali smo tri sisteme: (i) rana (ob presajanju cvetače) setev bele detelje (Trifolium repens L.), (ii) pozna setev (18 dni po presajanju cvetače) in (iii) obdelava (brez podseva), ter podseve različno oskrbovali. Oskrba podsevov je vključevala oplete in neoplete površine, obravnavanje z obdelavo pa je bilo razdeljeno na okopane in neokopane parcele. Raziskava je pokazala, da pozna setev bele detelje ob odstranjevanju plevelov dosega signifikantno višje količine pridelkov (34.899 kg/ha) v primerjavi z rano setvijo bele detelje (13.763 kg/ha) in samo obdelavo, brez podseva bele detelje (24.036 kg/ha). Med seboj smo primerjali še različna obravnavanja, ki so vključevala podsev, ki smo ga različno oskrbovali: rana setev - neopleto (RS-BD-Neop), pozna setev - neopleto (PS-BD-Neop), rana setev - opleto (RS-BD-Op), pozna setev - opleto (PS-BD-Op), brez podseva - neokopano (Brez-BD-Neok), brez podseva - okopano (Brez-BD-Ok) in obravnavanje s črno folijo. Najvišji pridelki so bili doseženi na črni foliji 58.304 kg/ha. Statistično značilno primerljivi pridelki s folijo so bili doseženi pri obravnavanjih PS-BD-Op s 45.369 kg/ha in Brez-BD-Ok s 48.073 kg/ha. Slabši pridelki so bili doseženi pri RS-BD-Op in PS-BD-Neop. Pri obravnavanjih RS-BD-Neop in Brez-BD-Neok ni bilo pridelkov, ker so rastline cvetače zaradi konkurenčnosti plevelov propadle.
Ključne besede: cvetača, bela detelja, pridelek, folija, podsev
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2183; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (715,55 KB)

96.
POPULACIJA DEŽEVNIKOV PO SPRAVILU POLJŠČIN V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH
Boris Fric, 2014, diplomsko delo

Opis: Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v okviru trajnostnega poskusa s štirimi pridelovalnimi sistemi (biodinamicni, ekološki, integrirani, konvencionalni) in kontrolnim obravnavanjem oktobra 2010 izvedli raziskavo, v kateri smo vrednotili število in maso deževnikov po spravilu pšenice, pire in oljnih buc. Poljšcina je imela statisticno znacilen vpliv na male in velike deževnike, skupno število in maso deževnikov, pridelovalni sistem pa je statisticno znacilno vplival le na male deževnike. Najvec deževnikov je bilo na oljnih bucah (15,3), med piro (8,4) in pšenico (8,0 na 0,25 m2) pa ni bilo statisticno znacilne razlike. Pri biodinamicnem pridelovalnem sistemu je bila masa deževnikov 11,7 g, pri konvencionalnem pa 6,3 na 0,25 m2. Skupno število deževnikov je bilo pri ekološki pridelavi 13,8, pri biodinamicni 10,9 in pri konvencionalni pridelavi 8,4 deževnikov na 0,25 m2. Tako lahko zakljucimo, da so zaznani trendi vecje mase in števila deževnikov na manj intenzivnih pridelovalnih sistemih (biodinamicni, ekološki).
Ključne besede: poljščine, deževniki, pridelovalni sistemi
Objavljeno v DKUM: 01.09.2014; Ogledov: 1329; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (217,54 KB)

97.
Uporaba spodbujevalcev rasti v ekološki pridelavi solate
Valerija Preac, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 je bil na solati sorte Marcord na prostem in na površinah Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor v bližini mesta Maribor, preizkušen vpliv dveh spodbujevalcev rasti (Pripravek 1 in Pripravek 2). S tremi obravnavanji je bil zasnovan poljski poskus po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah. Pripravek 1 se je prvič uporabil na solati, ko je ta imela štiri liste, Pripravek 2 pa, ko so bili na solati trije listi. Iz analize rezultatov meritev dolžine korenin, premera rastline in premera ter višine glave je razvidno, da so statistično značilne razlike izražene samo pri povprečni dolžini korenin, kjer je prišlo do statistične razlike med obravnavanjema 1 (Pripravek 2) in 3 (Pripravek 2). V obravnavanju 3 je bila povprečna dolžina korenin za 1,7 cm večja od obravnavanja 1. Dolžina korenin v kontroli se ni statistično razlikovala od obravnavanja 1 in 3. Pri ostalih morfoloških parametrih (premer rastline, premer glave, višina glave) ni bilo statistično značilnih razlik. Statistična obdelava podatkov o skupni masi rastlin na parcelo, tržnem pridelku, številu tržnih glav, povprečni masi rastlin in povprečni masi glav ni pokazala signifikantnih razlik med obravnavanji pri nobenem od merjenih parametrov.
Ključne besede: solata, stimulatorji rasti, ekološka pridelava, vitamin C, fotosinteza
Objavljeno v DKUM: 29.05.2014; Ogledov: 1458; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (504,29 KB)

98.
Nekateri agronomski in fiziološki parametri pri paradižniku v primeru rabe Minerala (AS AN d.o.o)
Klavdija Knez, 2014, diplomsko delo

Opis: Mineral je naravno sredstvo za nego in krepitev rastlin, ki vsebuje 75 mineralov, potrebnih za optimalno rast in razvoj rastlin. Namen raziskave je preveriti pozitivni vpliv pripravka na indeterminanten hibrid paradižnika Optima z zalivanjem in foliarno aplikacijo sredstva Mineral zeleni (M1) ter kombinacijo sredstva (Mineral zeleni in Mineral rumeni M2). Poskus je potekal v letih 2010, 2011 in 2012 na UKC Pohorski dvor, obsegal je tri obravnavanja v treh ponovitvah in je bil zasnovan kot naključni blok. Rezultati kažejo, da sta tržni pridelek in število tržnih plodov paradižnika na parcelo v primerjavi s kontrolo statistično značilno večja v obravnavanju M2, medtem ko med M1, kontrolo in M2 ni statistično značilnih razlik. Prav tako so v obravnavanju M2 višji tržni pridelki, povprečna masa plodov in število tržnih plodov v zadnjih terminih pobiranja. Na vsebnost sladkorja v plodovih, trdoto plodov, obarvanosti, fotosintezo in na uvrščanje v kakovostne razrede obravnavanji M1 in M2 ne vplivata. Priporočajo se nadaljnje raziskave.
Ključne besede: paradižnik/ rast/ pridelek/ krepitev rastlin/ nega rastlin
Objavljeno v DKUM: 05.03.2014; Ogledov: 2292; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (417,73 KB)

99.
Pridelek korenja (Daucus carota L.) v združeni setvi
Klavdija Pangerl, 2013, diplomsko delo

Opis: Leta 2006 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru izvedli ekološki poljski poskus združene setve zelenjadnic, s katerim smo preučili vpliv petih zelenjadnic na pridelek korenja (Daucus carota L.). Korenje kot osnovni posevek je bil posejan skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. conditiva Alef.), koper (Anethum graveolens), grah (Pisum sativum L.) in nizek fižol (Phaseolus vulgaris). Zelenjadnice so bile posejane istočasno kot korenje, le sadike solate smo predhodno vzgojili v rastlinjaku Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor. Vse zelenjadnice so bile posejane po aditivnem vzorcu združene setve, na sredi medvrstnih prostorov korenja. Kot samostojni posevek so bile posejane tudi ostale zelenjadnice. Postavitev poskusa je bil naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Izračunane so bile vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER). Statistično značilno je bil dosežen največji pridelek korenja v združeni setvi z nizkim grahom (1,48), najnižji dosežen LER pa je bil v združeni setvi s koprom (0,86). Rezultati poskusa so pokazali prednost združene setve korenja z vsemi ostalimi posevki, razen s koprom.
Ključne besede: korenje, združena setev, količnik ekvivalenta tal (LER), ekološko kmetovanje, pridelek zelenjadnic
Objavljeno v DKUM: 30.08.2013; Ogledov: 2006; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

100.
Ekonomika preusmeritve mešane kmetije iz konvencionalne v ekološko
Simona Praper Šipek, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil izdelan preusmeritveni načrt za mešano kmetijo in analiziran prehod iz konvencionalnega načina kmetovanja v ekološki način. V ta namen so bili za oceno ekonomske upravičenosti kmetijske pridelave in predelave razviti tehnološko-ekonomski simulacijski modeli s pripadajočimi kalkulacijami skupnih stroškov in narejena SWOT analiza. Rezultati ekonomske analize kažejo, da sta pridelava na travinju (mrva, travna silaža – baliranje, paša) in pridelava sadja v travniškem sadovnjaku, v vseh obdobjih kmetijske proizvodnje (konvencionalno, preusmeritveno, ekološko) ekonomsko upravičeni, medtem ko je reja krav dojilj v vseh obdobjih kmetijske pridelave ekonomsko neupravičena. Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti investicije je pokazala, da je investiranje v predelavo sadja v mošt in žganje s finančnega vidika smotrno, saj je po 10. letih konstantnega letnega denarnega toka in pri ISD = 8,00 % parameter NSV = 19.913,92 €. Rezultati analize so pokazali, da se investicija povrne v 5. letu pri 8,00 % obrestni meri (NSV = 3424,45 €). Anketna analiza potrošnikov je pokazala, da so potrošniki pri nakupu končnih proizvodov zelo pozorni na status proizvoda (konvencionalna, ekološka pridelava) ter so za ekološko pridelan mošt in žganje pripravljeni odšteti več denarja.
Ključne besede: preusmeritev, ekonomika, simulacijsko modeliranje
Objavljeno v DKUM: 28.01.2013; Ogledov: 2614; Prenosov: 472
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici