1. Strah potrošnikov glede prehranske varnosti v Sloveniji v obdobju prvega vala COVID-19 krizeMaja Turnšek, Ranka Junge-Berberovic, Vesna Miličić, Martina Bavec, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Raznovrstne krize znatno vplivajo na celoten prehranski sektor in spreminjajo stališča Evropejcev in politik o pomenu prehranske varnosti, trajnostno pridelane, kakovostne in varne hrane za zdravje potrošnikov. Prispevek se osredotoča na strah glede prehranske varnosti v času prvega vala COVID-19 krize v Sloveniji, na z njim povezan strah glede prehranske varnosti v prihodnje in na spremembe potrošnih vedenj. Spletno anketiranje je bilo v Sloveniji izvedeno v juniju 2020 na način »snežene kepe« in je zajelo 490 posameznikov. Rezultati so pokazali, da sta obe merjeni obliki strahu (i) strah o prehranski varnosti med prvim valom COVID-19 krize in (ii) strah o prehranski varnosti v prihodnosti statistično značilno, srednje močno in pozitivno povezani s skoraj vsemi samozaznanimi spremembami lastnega vedenja zaradi pojava COVID-19 krize. Anketiranci so se najbolj osredotočili na nakup živil, ki so pridelana in predelana v Sloveniji, na ustvarjanje večjih prehranskih zalog ter na večjo pazljivost pri tem, koliko hrane zavržejo. Zgolj manjše spremembe pa so izrazili glede nakupnih kanalov, pri čemer so neposredno od kmetov pogosteje nakupovali starejši, višje izobraženi in ti, ki se samouvrščajo v višji družbeni razred. V prihodnje bi bilo treba vključiti reprezentativen vzorec in primerjati rezultate z rezultati v drugih državah in podrobneje analizirati vpliv posameznikovega ekonomskega položaja in vpliv promocijskih kampanj na spremembo potrošnih vedenj.
Ključne besede: samooskrba s hrano, prehranska varnost, COVID-19, potrošnik, prehranska veriga, statistična analiza, nakupovalne navade
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 109; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (595,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Ekološka živila v kuhinjah javnih zavodov na območju zgornjega PodravjaŠpela Belec, 2023, diplomsko delo Opis: Ekološko kmetijstvo pridela visoko kakovostno in varno hrano, prispeva pa tudi k zagotavljanju javnih dobrin ter k ohranjanju in varovanju celotnega okolja. Ekološka živila postajajo vedno pomembnejši del v svetovnem prostoru, saj potrošniki dajejo vedno več poudarka na kakovost hrane. V šolah in vrtcih so se po nekaterih državah ekološka živila že uveljavila, v Sloveniji pa na tem področju še rastemo. Namen diplomskega dela je, da se v javnih zavodih spremeni poznavanje ekoloških živil in poveča uporaba le teh v prehrano zaposlenih in uporabnikov. Razloga, za kaj ne vključujejo ekološke hrane v jedilnike, sta v večini bila visoka cena in pomanjkanje ponudnikov. Uporabniki v javnih zavodih v večini podpirajo uporabo ekoloških jedi, prav tako pa tudi organizatorji prehrane menijo, da so uporabniki zelo zadovoljni, saj jim je pomemben zdrav način prehranjevanja in boljši okus. Ker si odgovorni za nabavo prehrane želijo, da bi bilo več ozaveščanja na tem področju, predlagamo več izobraževanj, medsebojnih sodelovanj tudi z drugimi državami in večjo strokovno pomoč.
Ključne besede: Ekološko živilo, javni zavod, organizator prehrane, zeleno javno naročanje, certifikacija.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 142; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,44 MB) |
3. Ocena investicije v plastenjak na kmetiji Frangež : magistrsko deloTjaša Pangerl, 2023, magistrsko delo Opis: Zaradi večanja povpraševanja po sveži in domači zelenjavi čez celo leto je nadzorovano okolje v zaščitenih prostorih optimalna rešitev za zadovoljitev potreb potrošnika. Zaščiteni prostori spomladi omogočajo zgodnejši začetek pridelave, jo podaljšujejo v zimo in jo omogočajo tudi v zimskih mesecih. S korigiranjem dejavnikov, ki vplivajo na rast, zagotavljamo optimalne pogoje in zmanjšamo možnost za okužbo ter prenos bolezni. V delu smo s finančno analizo analizirali investicijo v plastenjak na kmetiji Frangež. Za kmetijo Frangež smo pripravili tudi S.W.O.T. analizo. Naša hipoteza je bila, da je pridelava zelenjave v plastenjaku ekonomsko upravičena in da se investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne v petih letih. Rezultati so pokazali, da je pridelava zelenjave v plastenjaku ekonomsko upravičena, saj je povprečna vrednost koeficienta ekonomičnosti 2,50. Investicija se ob konstantnem letnem denarnem toku (LDT = 5.333,08 €) in 3 % obrestni meri ne povrne v petih letih, ampak v sedmem letu (NSV = 54,80 €). Kmetija Frangež se bo odločala na podlagi S.W.O.T. analize in ekonomskih parametrov.
Ključne besede: investicija, plastenjak, kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno v DKUM: 10.05.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,78 MB) |
4. Spremljanje dinamike pridobivanja mase tržne rozete različnih sort solate za namen prodaje na kos : magistrsko deloJasmina Andrejč, 2022, magistrsko delo Opis: V tržni pridelavi solate v zadnjih letih prevladujejo rozetaste sorte za prodajo na kos. Namen raziskave je preveriti, koliko časa potrebuje posamezna sorta solate, da doseže maso rozete vsaj 300 gramov, in s tem ustrezno tržno maso ter zadosti standardom o velikosti rozete. Dvoletni poljski poskus je bil izveden v treh terminih leta 2020 (pomlad, poletje, pozno poletje) in štirih terminih leta 2021 (pomlad, pozna pomlad, zgodnje poletje, zgodnja jesen) v Ivancih v severovzhodni Sloveniji. Skupno je bilo v preskušanje vključenih 16 sort solate različnih semenarskih hiš (Annisole, Begona, Champollion, Cortese, CRX41010, CRX41015, CRX41018, Davidole, Funly, Gloriole, Kayac, Lasydo, Lianabel, Mima, Sementel, Vignole). Čas, ki so ga v določenem terminu pridelave posamezne sorte potrebovale do določene mase (300 g), se je med sortami razlikoval. Pričakovano se je tudi časovno obdobje, ko so rozete imele primerno maso, razlikovalo glede na sorto. Značilno najvišjo tržno maso glav so sorte leta 2020 dosegle spomladi (567 g). Sorta Lianabel je leta 2020 dosegla višjo tržno maso rozet (490 g) kot leta 2021. Čas pridelave pomembno vpliva na določeno doseženo ciljno maso 300 g in s tem na prodajo solate v določenih terminih.
Ključne besede: tržna masa, sorte, krhkolistna rozetasta solata, obdobja pridelovanja
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 433; Prenosov: 50
Celotno besedilo (4,89 MB) |
5. Učne mobilnosti mladih na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini : diplomsko deloPetra Pantar, 2022, diplomsko delo Opis: Učne mobilnosti na ekoloških kmetijah so oblika neformalnega izobraževanja s številnimi pozitivnimi koristmi za udeležence in gostujoče kmetije. Z izvedbo ankete med študenti in bivšimi študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM) do 30. leta starosti smo želeli raziskati zanimanje za možnosti učne mobilnosti na ekoloških in drugih kmetijah ter seznanjenost z njimi. Spoznali smo glavne dejavnike motivacije in ovire pri sprejemanju odločitve za tovrstno mobilnost med anketirano skupino. Raziskali smo učinke učnih mobilnosti mladih in možnosti za tovrstne mobilnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini. To so dejavnosti programa Erasmus+, CEEPUS, Evropska solidarnostna enota, AIESEC, IFYE Europe in spletne strani za prostovoljstvo na kmetijah, kot je wwoof.net. Predstavili smo primerne in aktualne možnosti za mlade v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se študentje FKBV UM zanimajo za učne mobilnosti na (ekoloških) kmetijah, vendar jih je 41 odstotkov premalo obveščeniho tej temi. Fakulteta je bila prepoznana kot najpomembnejši vir informacij in pripomore k večji motivaciji študentov pri odločanju za učno mobilnost. Prepoznali smo možnosti za povečanje zanimanja in obveščenosti, saj 63 odstotkov študentov želi pridobiti več informacij o mobilnosti od fakultete. Na zanimanje za učno mobilnost na kmetiji ne vpliva, ali študent živi na kmetiji ali ne, prav tako ni razlik pri zanimanju za mobilnosti med študijem v primerjavi z mobilnostmi po zaključku študija.
Ključne besede: učna mobilnost, mladi, ekološko kmetijstvo, Erasmus+, WWOOF
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 333; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,12 MB) |
6. Dinamika mineralnih oblik dušika (N- min) glede na različne načine oskrbe tal v ekološkem pridelovanju zelja : diplomsko deloLeon Fras, 2022, diplomsko delo Opis: Konvencionalno pridelovanje zelenjave poteka ob velikih vnosih dušika in pogosto pomeni obremenitev za okolje. V ekološki pridelavi je vnos dušika omejen, dinamika sproščanja iz tal je odvisna od vremenskih razmer, kar limitira višino pridelka. V poljskem poskusu je bila spremljana dinamika mineralnega dušika (N-min) v nitratni in amonijski obliki pred presajanjem zelja spomladi 2016, v času rastne dobe, jeseni po spravilu in naslednjo pomlad 2017 pri različnih načinih oskrbe tal: prekrivni posevki (inkarnatka in ozimni ječmen) povaljani z valjarjem rastlinske odeje, plitvo zaorani prekrivni posevki, kontrola brez prekrivnih posevkov in brez folije ter kontrola s folijo. N-min vzorci so bili odvzeti po slojih iz globin 0,3m, 0,6m, in 0,9 m. Rezultati analiz so pokazali, da je bilo pred sajenjem zelja največ dostopnega dušika na parcelah, kjer je rastla inkarnatka in je bila zaorana. Tudi v rastni sezoni so bile najvišje vrednosti N-min na parcelah z inkarnatko, vendar med zaorano in povaljano ni bilo statistično značilnih razlik. Sledile so parcele, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. V povprečju vseh obravnavanj so bile jeseni statistično značilno višje vrednosti N-min po oranju v primerjavi z valjanjem prekrivnih posevkov (43,6 oz. 29,3 kg/ha). Preko zime se je v večini primerov količina N-min zmanjšala. Spomladi naslednje leto je bila najvišja vrednost N-min na parcelah, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. Prekrivni posevki pozitivno vplivajo na količino dostopnega dušika v tleh in na manjše izgube le-tega preko zime, kjer so bile najnižje prav na povaljanih parcelah s prekrivnimi posevki.
Ključne besede: zelje, dušik, N-min, ekološko kmetijstvo, obdelava tal
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 604; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,44 MB) |
7. Vpliv različnih barv protitočnih mrež na naravno redčenje, mikroklimatske in svetlobne razmere v nasadu ter parametre kakovosti jabolk (Malus domestica Borkh.) : doktorska disertacijaMarinka Brglez Sever, 2021, doktorska disertacija Opis: V intenzivnem nasadu jablan sorte ‘Braeburn Maririred’, v Brezju pri Oplotnici, smo raziskovali vpliv različnih barv protitočnih mrež na spektralne značilnosti svetlobe (transmisijo in refleksijo) in njenega vpliva na vegetativne in generativne kazalce razvoja ter parametre zrelosti in kakovosti. V štiriletni raziskavi smo preučevali vpliv interakcije med nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi nasada (nadmorsko višino in naklonom terena) in svetlobo ter mikroklimatskimi razmerami v nasadu. Obravnavanja so predstavljala različne barve protitočnih mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna mreža), ki so imele enake tehnične lastnosti, ter nepokriti del nasada – kontrola. Rezultati potrjujejo statistično značilno zmanjšanje fotosintetskega aktivnega sevanja (PPFD) pod protitočnimi mrežami, najizraziteje pod modro in rdečo mrežo (v povprečju za 38,7 in 45,6 %). Rdeča, modra in zelena mreža vplivajo na različne spektre svetlobnega sevanja, medtem ko imata črna in siva mreža v celotnem območju svetlobnega sevanja enako refleksijo in transmisijo. Barva mreže nima enoznačnega vpliva na mikroklimatske razmere (povprečna temperatura zraka, minimalna temperatura zraka, maksimalna temperatura zraka, relativna zračna vlaga, temperatura rosišča, temperaturna točka vodne kapljice in toplotni indeks) razen na maksimalno temperaturo zraka pod modro mrežo, ki je bila v povprečju za 0,6 °C višja. Uporaba protitočnih mrež zmanjšuje hitrost vetra (v povprečju za 56,3 %) in pretok zraka (v povprečju za 63,4 %) ter izrazito spreminja razporeditev padavin v primeru močnega deževja ali rosenja. Geomorfološke lastnosti nasada so v pozitivni povezanosti z naklonom terena in PPFD. Prisotnost in barva protitočne mreže ne vplivata na vigor jablan in vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko uporaba protitočnih mrež lahko vpliva na začetek zorenja (nižji škrobni indeks). Protitočne mreže, ne glede na barvo, pospešujejo naravno junijsko redčenje plodičev, kar lahko vpliva na velikost plodov, ki je odvisna tudi od obremenjenosti dreves. Manjša trdota plodov je v primeru uporabe protitočnih mrež posledica večjega naravnega redčenja pod mrežo oz. vremenskih razmer v nasadu. Mreže nimajo neposrednega vpliva na dinamiko zorenja (Streifov indeks zrelosti) in na razlike v barvi plodov. Kljub temu lahko modra, kot tudi rdeča in zelena mreža, vplivajo na hitrejšo dinamiko razvoja krovne barve plodov. Vpliv najpogosteje uporabljenih črnih protitočnih mrež na kakovost in zrelost plodov se ne razlikuje od drugih barvnih mrež.
Ključne besede: jablana, barvne protitočne mreže, mikroklima, refleksija, transmisija, kakovost, barva, zrelost, nadmorska višina terena, naklon terena
Objavljeno v DKUM: 15.12.2021; Ogledov: 884; Prenosov: 84
Celotno besedilo (4,76 MB) |
8. Senzorična ocena in analiza zunanje ter notranje kakovosti različnih kultivarjev paradižnika iz ekološke pridelave : diplomsko deloMaja Justinek, 2021, diplomsko delo Opis: Paradižnik je ena najbolj razširjenih zelenjadnic na svetu. Poleg zunanje (videz) in notranje kakovosti plodov paradižnika je za uživanje in posledični nakup izrednega pomena tudi senzorična kakovost (čvrstost in okus). Analizirana je bila notranja (vsebnost nitratov, nitritov, vitamina C, sladkorja, pH in suhe snovi) in zunanja (obseg, višina, masa, barva in trdota) kakovost plodov štirih kultivarjev (Marmande, Cinto F1, Rugantino F1 in Donatella) ekološko pridelanega paradižnika na kmetiji Sonje Sreš v letu 2019. Obiskovalci sejma AGRA so senzorično ocenili videz (oblika, barva), konsistenco (čvrstost, sočnost), okus (sladkost, kislost) in skupen vtis plodov paradižnika. Kultivar je statistično značilno vplival na analizirane parametre. Ocenjevalcem je bil najbolj všeč kultivar Donatella, ki je med vsemi vseboval največ sladkorja.
Ključne besede: paradižnik, senzorična ocena, kultivarji, kakovost, ekološka pridelava.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 2500; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,28 MB) |
9. Senzorična ocena in nekateri elementi notranje kakovosti različnih kultivatorjev paradižnika iz visokotehnološke pridelaveJasmina Andrejč, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomsko raziskavo so bili vključeni trije tipi paradižnika: v grozdu, češnjevec in mesnati, znotraj vsakega tipa sta bila dva različna kultivarja (G1, G2, Č1, Č2, M1 in M2). Paradižniki so bili leta 2018 integrirano pridelani v visokotehnološki pridelavi v demonstracijskem rastlinjaku v podjetju Paradajz d. o. o. Vrednotili smo maso, višino, obseg, barvo in trdoto plodov ter vsebnost sladkorjev, askorbinske kisline, nitratov in nitritov. Ocenjevalci so lastnosti paradižnika – videz (barva, oblika); konsistenca (čvrstost, sočnost); okus (kislost, sladkost) in skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost paradižnika) ocenjevali s hedonskim testom z označevanjem številke od 1 do 5. Tip in kultivar sta statistično značilno vplivala na vse parametre merjene na plodovih. Po pričakovanjih je češnjev tip vseboval največ sladkorja in askorbinske kisline. Pri ocenah senzorike sta bila boljše ocenjena češnjev in tip paradižnika v grozdu.
Ključne besede: visokotehnološka pridelava, senzorična ocena, notranja kakovost, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 15.07.2019; Ogledov: 1001; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,26 MB) |
10. Agronomski in okoljski vidiki prekrivnih posevkov v ekološki pridelavi zelenjadnicMartina Robačer, 2019, doktorsko delo/naloga Opis: Cover crops can reduce the use of external inputs such as pesticides and fertilisers and can at the same time suppress weeds as well as improve or maintain soil fertility. Cover crops can also modify the microclimate which affects pest populations and diseases. Determining cover crop species and management practices is based on the needs and goals of production. The effects of introducing living mulch (LM) and management strategies on cash crop yield, product quality and energy use were studied in certain European countries (Slovenia, Italy, Germany and Denmark) in different climatic and soil conditions. In Slovenia, in organic production of cauliflower and leek, the effects of two terms of sowing white clover with additive design were compared with a production with black foil and with the usual agricultural practice by hoeing. In the field experiments the effect of LM on arthropod dynamics and activity density was investigated. The results demonstrated that the LM systems with a substitutive design, can be effectively implemented in vegetable production if the value of the ecological services (positive externalities) delivered by LM can counterbalance the yield loss due to the cash crop density reduction. If an additive design is used, the LM should be sown several weeks after the cash crop planting. Different cash crop genotypes (i.e., open pollinated/local cultivars in comparison with the hybrids) performed similarly. Use of human labor (HL) and fossil fuel (FF) energy slightly increased in LM systems (7%). The farmers’ acceptance of the LM techniques was quite high (75% of the interviewed sample). The LM technique did not affect the infestation of cabbage caterpillar Pieris spp., showing no detrimental effect of this technique on this key pest of cabbage. In Denmark, aphid populations were higher in the sole crop system than in the LM system. In Italy, a level of larval parasitization was detected and in the first year the percentage of parasitization was higher in LM (88%) than in sole crop (63%). Overall, the LM positively affected the activity density of Carabid beetles, also increasing the diversity and evenness of species (Slovenia and Italy) or activity density of some taxa (Slovenia and Denmark). Due to numerous agroecological services of cover crops, growing simultaneously with vegetables as LM, this could be promising technique for organic and others production systems in the future.
Ključne besede: organic vegetable production, cover crops, agroecological service, living mulch, energy consumption, biodiversity, soil arthropod
Objavljeno v DKUM: 01.02.2019; Ogledov: 1888; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,43 MB) |
