1. Ocena investicije za briketiranje ovčje volne-študija primera : magistrsko deloNuša Tifengraber, 2024, master's thesis Abstract: Zaradi vse večjega trenda k pridelavi hrane, ki temelji na trajnostnih in okolju prijaznih načelih, osredotočanju se na uporabo naravnih virov, krožnemu gospodarstvu, zmanjšanju porabe sintetičnih pesticidov in lahko topnih mineralnih gnojil ter ohranjanju biotske pestrosti, lahko tudi uporaba odpadne ovčje volne pozitivno prispeva ciljem zelene prihodnosti. Strižena ovčja volna je bila kot stranski produkt večinoma odpadek, a se je v današnjem času uporaba le-te razširila in s tem se je zmanjšalo onesnaževanje v smislu sežiganja in zakopavanja odpadne volne. Analizirana je možnost briketiranja ovčje volne kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ocena višine naložbe v briketiranje ovčje volne za namen gnojila, dovoljenega v ekološkem kmetijstvu. Analizirana je ekonomika poslovanja in poslovni načrt ter uporabnost briketirane ovčje volne kot gnojilo in izboljševalec tal. Z metodo ocene parametra neto sedanje vrednosti (NSV) pri upoštevanju 5,5-odstotne obrestne mere se je pripravila ocena finančne smiselnosti investicije. Pričakovano je bilo, da se bo ob predpostavljenih parametrih naložba povrnila v 4 letih, vendar finančna ocena kaže, da se bo naložba povrnila v tretjem letu obratovanja, zato se je ocenila tudi statična metoda povratka, ki je pokazala, da se bo povrnila v 2,22 leta, če se gnojilo uspešno proda po ceni 7 €/kg s proizvodnjo 7.200 kg briketov/letno (5 dni v mesecu po 4 ure dnevno). NSV je 17.926,32 €. Kmetija se bo za naložbo odločala na podlagi SWOT-analize in ekonomskih kazalnikov.
Keywords: ocena investicije, briketiranje ovčje volne, ekološko kmetijstvo, gnojilo.
Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 25
 Full text (1,75 MB) |
2. Home gardening and food security concerns during the COVID-19 pandemicMaja Turnšek, S. L. Gangenes Skar, Marit Piirman, Ragnheidur Thorarinsdottir, Martina Bavec, Ranka Junge-Berberovic, 2022, original scientific article Abstract: At times of crisis, home gardening has often been sought out as a potential solution for threats to food security and as a measure to increase socio-psychological effects, such as public sense of self-efficacy, trust in the government and care for one’s wellbeing. The objective of this study was to investigate if home gardening increased during the COVID-19 pandemic in the spring/summer of 2020 and to provide socio-psychological insights into the explanatory factors of such an increase. An explanatory theoretical model of home gardening was proposed and tested to analyse whether home gardening is correlated to food security concerns, and if so, to what extent. A nonrepresentative survey was conducted in five European countries (Slovenia, Norway, Estonia, Switzerland, and Iceland) using snowball sampling via social media networks, reaching 1144 participants. The results showed the pandemic did prove to be an important psychological push towards home gardening prompted by food security concerns. Measured as loose as introducing at least one new gardening activity during COVID-19, this study found an approximately 10% increase in home gardening during the first wave of COVID-19 in the sample population, which was skewed towards educated, female, middle-class Europeans.
Keywords: food security, home gardening, COVID-19, food security concerns, wellbeing, behavioural change, protection motivation theory
Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 292; Downloads: 20
Full text (2,27 MB)
This document has many files! More... |
3. Strah potrošnikov glede prehranske varnosti v Sloveniji v obdobju prvega vala COVID-19 krizeMaja Turnšek, Ranka Junge-Berberovic, Vesna Miličić, Martina Bavec, 2023, original scientific article Abstract: Raznovrstne krize znatno vplivajo na celoten prehranski sektor in spreminjajo stališča Evropejcev in politik o pomenu prehranske varnosti, trajnostno pridelane, kakovostne in varne hrane za zdravje potrošnikov. Prispevek se osredotoča na strah glede prehranske varnosti v času prvega vala COVID-19 krize v Sloveniji, na z njim povezan strah glede prehranske varnosti v prihodnje in na spremembe potrošnih vedenj. Spletno anketiranje je bilo v Sloveniji izvedeno v juniju 2020 na način »snežene kepe« in je zajelo 490 posameznikov. Rezultati so pokazali, da sta obe merjeni obliki strahu (i) strah o prehranski varnosti med prvim valom COVID-19 krize in (ii) strah o prehranski varnosti v prihodnosti statistično značilno, srednje močno in pozitivno povezani s skoraj vsemi samozaznanimi spremembami lastnega vedenja zaradi pojava COVID-19 krize. Anketiranci so se najbolj osredotočili na nakup živil, ki so pridelana in predelana v Sloveniji, na ustvarjanje večjih prehranskih zalog ter na večjo pazljivost pri tem, koliko hrane zavržejo. Zgolj manjše spremembe pa so izrazili glede nakupnih kanalov, pri čemer so neposredno od kmetov pogosteje nakupovali starejši, višje izobraženi in ti, ki se samouvrščajo v višji družbeni razred. V prihodnje bi bilo treba vključiti reprezentativen vzorec in primerjati rezultate z rezultati v drugih državah in podrobneje analizirati vpliv posameznikovega ekonomskega položaja in vpliv promocijskih kampanj na spremembo potrošnih vedenj.
Keywords: samooskrba s hrano, prehranska varnost, COVID-19, potrošnik, prehranska veriga, statistična analiza, nakupovalne navade
Published in DKUM: 10.10.2023; Views: 376; Downloads: 33
Full text (595,10 KB)
This document has many files! More... |
4. Ekološka živila v kuhinjah javnih zavodov na območju zgornjega PodravjaŠpela Belec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Ekološko kmetijstvo pridela visoko kakovostno in varno hrano, prispeva pa tudi k zagotavljanju javnih dobrin ter k ohranjanju in varovanju celotnega okolja. Ekološka živila postajajo vedno pomembnejši del v svetovnem prostoru, saj potrošniki dajejo vedno več poudarka na kakovost hrane. V šolah in vrtcih so se po nekaterih državah ekološka živila že uveljavila, v Sloveniji pa na tem področju še rastemo. Namen diplomskega dela je, da se v javnih zavodih spremeni poznavanje ekoloških živil in poveča uporaba le teh v prehrano zaposlenih in uporabnikov. Razloga, za kaj ne vključujejo ekološke hrane v jedilnike, sta v večini bila visoka cena in pomanjkanje ponudnikov. Uporabniki v javnih zavodih v večini podpirajo uporabo ekoloških jedi, prav tako pa tudi organizatorji prehrane menijo, da so uporabniki zelo zadovoljni, saj jim je pomemben zdrav način prehranjevanja in boljši okus. Ker si odgovorni za nabavo prehrane želijo, da bi bilo več ozaveščanja na tem področju, predlagamo več izobraževanj, medsebojnih sodelovanj tudi z drugimi državami in večjo strokovno pomoč.
Keywords: Ekološko živilo, javni zavod, organizator prehrane, zeleno javno naročanje, certifikacija.
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 514; Downloads: 28
Full text (1,44 MB) |
5. Ocena investicije v plastenjak na kmetiji Frangež : magistrsko deloTjaša Pangerl, 2023, master's thesis Abstract: Zaradi večanja povpraševanja po sveži in domači zelenjavi čez celo leto je nadzorovano okolje v zaščitenih prostorih optimalna rešitev za zadovoljitev potreb potrošnika. Zaščiteni prostori spomladi omogočajo zgodnejši začetek pridelave, jo podaljšujejo v zimo in jo omogočajo tudi v zimskih mesecih. S korigiranjem dejavnikov, ki vplivajo na rast, zagotavljamo optimalne pogoje in zmanjšamo možnost za okužbo ter prenos bolezni. V delu smo s finančno analizo analizirali investicijo v plastenjak na kmetiji Frangež. Za kmetijo Frangež smo pripravili tudi S.W.O.T. analizo. Naša hipoteza je bila, da je pridelava zelenjave v plastenjaku ekonomsko upravičena in da se investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne v petih letih. Rezultati so pokazali, da je pridelava zelenjave v plastenjaku ekonomsko upravičena, saj je povprečna vrednost koeficienta ekonomičnosti 2,50. Investicija se ob konstantnem letnem denarnem toku (LDT = 5.333,08 €) in 3 % obrestni meri ne povrne v petih letih, ampak v sedmem letu (NSV = 54,80 €). Kmetija Frangež se bo odločala na podlagi S.W.O.T. analize in ekonomskih parametrov.
Keywords: investicija, plastenjak, kalkulacije skupnih stroškov
Published in DKUM: 10.05.2023; Views: 617; Downloads: 97
Full text (1,78 MB) |
6. Spremljanje dinamike pridobivanja mase tržne rozete različnih sort solate za namen prodaje na kos : magistrsko deloJasmina Andrejč, 2022, master's thesis Abstract: V tržni pridelavi solate v zadnjih letih prevladujejo rozetaste sorte za prodajo na kos. Namen raziskave je preveriti, koliko časa potrebuje posamezna sorta solate, da doseže maso rozete vsaj 300 gramov, in s tem ustrezno tržno maso ter zadosti standardom o velikosti rozete. Dvoletni poljski poskus je bil izveden v treh terminih leta 2020 (pomlad, poletje, pozno poletje) in štirih terminih leta 2021 (pomlad, pozna pomlad, zgodnje poletje, zgodnja jesen) v Ivancih v severovzhodni Sloveniji. Skupno je bilo v preskušanje vključenih 16 sort solate različnih semenarskih hiš (Annisole, Begona, Champollion, Cortese, CRX41010, CRX41015, CRX41018, Davidole, Funly, Gloriole, Kayac, Lasydo, Lianabel, Mima, Sementel, Vignole). Čas, ki so ga v določenem terminu pridelave posamezne sorte potrebovale do določene mase (300 g), se je med sortami razlikoval. Pričakovano se je tudi časovno obdobje, ko so rozete imele primerno maso, razlikovalo glede na sorto. Značilno najvišjo tržno maso glav so sorte leta 2020 dosegle spomladi (567 g). Sorta Lianabel je leta 2020 dosegla višjo tržno maso rozet (490 g) kot leta 2021. Čas pridelave pomembno vpliva na določeno doseženo ciljno maso 300 g in s tem na prodajo solate v določenih terminih.
Keywords: tržna masa, sorte, krhkolistna rozetasta solata, obdobja pridelovanja
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 669; Downloads: 70
Full text (4,89 MB) |
7. Učne mobilnosti mladih na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini : diplomsko deloPetra Pantar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Učne mobilnosti na ekoloških kmetijah so oblika neformalnega izobraževanja s številnimi pozitivnimi koristmi za udeležence in gostujoče kmetije. Z izvedbo ankete med študenti in bivšimi študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM) do 30. leta starosti smo želeli raziskati zanimanje za možnosti učne mobilnosti na ekoloških in drugih kmetijah ter seznanjenost z njimi. Spoznali smo glavne dejavnike motivacije in ovire pri sprejemanju odločitve za tovrstno mobilnost med anketirano skupino. Raziskali smo učinke učnih mobilnosti mladih in možnosti za tovrstne mobilnosti na ekoloških kmetijah v Sloveniji in tujini. To so dejavnosti programa Erasmus+, CEEPUS, Evropska solidarnostna enota, AIESEC, IFYE Europe in spletne strani za prostovoljstvo na kmetijah, kot je wwoof.net. Predstavili smo primerne in aktualne možnosti za mlade v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se študentje FKBV UM zanimajo za učne mobilnosti na (ekoloških) kmetijah, vendar jih je 41 odstotkov premalo obveščeniho tej temi. Fakulteta je bila prepoznana kot najpomembnejši vir informacij in pripomore k večji motivaciji študentov pri odločanju za učno mobilnost. Prepoznali smo možnosti za povečanje zanimanja in obveščenosti, saj 63 odstotkov študentov želi pridobiti več informacij o mobilnosti od fakultete. Na zanimanje za učno mobilnost na kmetiji ne vpliva, ali študent živi na kmetiji ali ne, prav tako ni razlik pri zanimanju za mobilnosti med študijem v primerjavi z mobilnostmi po zaključku študija.
Keywords: učna mobilnost, mladi, ekološko kmetijstvo, Erasmus+, WWOOF
Published in DKUM: 21.09.2022; Views: 584; Downloads: 68
Full text (2,12 MB) |
8. Dinamika mineralnih oblik dušika (N- min) glede na različne načine oskrbe tal v ekološkem pridelovanju zelja : diplomsko deloLeon Fras, 2022, undergraduate thesis Abstract: Konvencionalno pridelovanje zelenjave poteka ob velikih vnosih dušika in pogosto pomeni obremenitev za okolje. V ekološki pridelavi je vnos dušika omejen, dinamika sproščanja iz tal je odvisna od vremenskih razmer, kar limitira višino pridelka. V poljskem poskusu je bila spremljana dinamika mineralnega dušika (N-min) v nitratni in amonijski obliki pred presajanjem zelja spomladi 2016, v času rastne dobe, jeseni po spravilu in naslednjo pomlad 2017 pri različnih načinih oskrbe tal: prekrivni posevki (inkarnatka in ozimni ječmen) povaljani z valjarjem rastlinske odeje, plitvo zaorani prekrivni posevki, kontrola brez prekrivnih posevkov in brez folije ter kontrola s folijo. N-min vzorci so bili odvzeti po slojih iz globin 0,3m, 0,6m, in 0,9 m. Rezultati analiz so pokazali, da je bilo pred sajenjem zelja največ dostopnega dušika na parcelah, kjer je rastla inkarnatka in je bila zaorana. Tudi v rastni sezoni so bile najvišje vrednosti N-min na parcelah z inkarnatko, vendar med zaorano in povaljano ni bilo statistično značilnih razlik. Sledile so parcele, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. V povprečju vseh obravnavanj so bile jeseni statistično značilno višje vrednosti N-min po oranju v primerjavi z valjanjem prekrivnih posevkov (43,6 oz. 29,3 kg/ha). Preko zime se je v večini primerov količina N-min zmanjšala. Spomladi naslednje leto je bila najvišja vrednost N-min na parcelah, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. Prekrivni posevki pozitivno vplivajo na količino dostopnega dušika v tleh in na manjše izgube le-tega preko zime, kjer so bile najnižje prav na povaljanih parcelah s prekrivnimi posevki.
Keywords: zelje, dušik, N-min, ekološko kmetijstvo, obdelava tal
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 880; Downloads: 56
Full text (1,44 MB) |
9. Vpliv različnih barv protitočnih mrež na naravno redčenje, mikroklimatske in svetlobne razmere v nasadu ter parametre kakovosti jabolk (Malus domestica Borkh.) : doktorska disertacijaMarinka Brglez Sever, 2021, doctoral dissertation Abstract: V intenzivnem nasadu jablan sorte ‘Braeburn Maririred’, v Brezju pri Oplotnici, smo raziskovali vpliv različnih barv protitočnih mrež na spektralne značilnosti svetlobe (transmisijo in refleksijo) in njenega vpliva na vegetativne in generativne kazalce razvoja ter parametre zrelosti in kakovosti. V štiriletni raziskavi smo preučevali vpliv interakcije med nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi nasada (nadmorsko višino in naklonom terena) in svetlobo ter mikroklimatskimi razmerami v nasadu. Obravnavanja so predstavljala različne barve protitočnih mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna mreža), ki so imele enake tehnične lastnosti, ter nepokriti del nasada – kontrola. Rezultati potrjujejo statistično značilno zmanjšanje fotosintetskega aktivnega sevanja (PPFD) pod protitočnimi mrežami, najizraziteje pod modro in rdečo mrežo (v povprečju za 38,7 in 45,6 %). Rdeča, modra in zelena mreža vplivajo na različne spektre svetlobnega sevanja, medtem ko imata črna in siva mreža v celotnem območju svetlobnega sevanja enako refleksijo in transmisijo. Barva mreže nima enoznačnega vpliva na mikroklimatske razmere (povprečna temperatura zraka, minimalna temperatura zraka, maksimalna temperatura zraka, relativna zračna vlaga, temperatura rosišča, temperaturna točka vodne kapljice in toplotni indeks) razen na maksimalno temperaturo zraka pod modro mrežo, ki je bila v povprečju za 0,6 °C višja. Uporaba protitočnih mrež zmanjšuje hitrost vetra (v povprečju za 56,3 %) in pretok zraka (v povprečju za 63,4 %) ter izrazito spreminja razporeditev padavin v primeru močnega deževja ali rosenja. Geomorfološke lastnosti nasada so v pozitivni povezanosti z naklonom terena in PPFD. Prisotnost in barva protitočne mreže ne vplivata na vigor jablan in vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko uporaba protitočnih mrež lahko vpliva na začetek zorenja (nižji škrobni indeks). Protitočne mreže, ne glede na barvo, pospešujejo naravno junijsko redčenje plodičev, kar lahko vpliva na velikost plodov, ki je odvisna tudi od obremenjenosti dreves. Manjša trdota plodov je v primeru uporabe protitočnih mrež posledica večjega naravnega redčenja pod mrežo oz. vremenskih razmer v nasadu. Mreže nimajo neposrednega vpliva na dinamiko zorenja (Streifov indeks zrelosti) in na razlike v barvi plodov. Kljub temu lahko modra, kot tudi rdeča in zelena mreža, vplivajo na hitrejšo dinamiko razvoja krovne barve plodov. Vpliv najpogosteje uporabljenih črnih protitočnih mrež na kakovost in zrelost plodov se ne razlikuje od drugih barvnih mrež.
Keywords: jablana, barvne protitočne mreže, mikroklima, refleksija, transmisija, kakovost, barva, zrelost, nadmorska višina terena, naklon terena
Published in DKUM: 15.12.2021; Views: 1225; Downloads: 106
Full text (4,76 MB) |
10. Senzorična ocena in analiza zunanje ter notranje kakovosti različnih kultivarjev paradižnika iz ekološke pridelave : diplomsko deloMaja Justinek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Paradižnik je ena najbolj razširjenih zelenjadnic na svetu. Poleg zunanje (videz) in notranje kakovosti plodov paradižnika je za uživanje in posledični nakup izrednega pomena tudi senzorična kakovost (čvrstost in okus). Analizirana je bila notranja (vsebnost nitratov, nitritov, vitamina C, sladkorja, pH in suhe snovi) in zunanja (obseg, višina, masa, barva in trdota) kakovost plodov štirih kultivarjev (Marmande, Cinto F1, Rugantino F1 in Donatella) ekološko pridelanega paradižnika na kmetiji Sonje Sreš v letu 2019. Obiskovalci sejma AGRA so senzorično ocenili videz (oblika, barva), konsistenco (čvrstost, sočnost), okus (sladkost, kislost) in skupen vtis plodov paradižnika. Kultivar je statistično značilno vplival na analizirane parametre. Ocenjevalcem je bil najbolj všeč kultivar Donatella, ki je med vsemi vseboval največ sladkorja.
Keywords: paradižnik, senzorična ocena, kultivarji, kakovost, ekološka pridelava.
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 2851; Downloads: 65
Full text (2,28 MB) |
