SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Rok setve in rok spravila kot dejavnika pridelka sladkorne pese (Beta vulgaris L.)
Anita Perkič, 2009, diplomsko delo

Opis: Z daljšanjem vegetacijskega obdobja se povečuje količina pridelka korenov in sladkorja sladkorne pese (Beta vulgaris L.), zmanjšuje pa se vsebnost kalija. Cilj te študije je na podlagi poljskega poskusa (2004, Zenkovci) proučevati vpliv roka setve (3. april in 23. april) in roka spravila (13. oktober, 29. oktober in 14. november) na oblikovanje pridelka korenov sladkorne pese in vsebnosti sladkorja, kalija in dušika v njih. Rezultati kažejo, da je rok setve in rok spravila vplival na morfološke razlike korenov. Z zamikom roka setve za 20 dni se zmanjšuje količina pridelka korenov sladkorne pese za 18,3 kg/10m2. Z odlašanjem roka spravila pa se povečuje masa korenov za 0,29 kg/10m2/dan. Stopnja sladkorja je bila za 0,9 °S višja pri zgodnejši setvi v primerjavi s poznejšo setvijo. Glede na roke spravila je najvišja stopnja sladkorja pri roku spravila 2 (29. oktober), najmanjša pa pri roku spravila 3 (14. november), kjer znaša 15,2 °S. Sklepamo lahko, da se po spravilu posevka 29. oktobra stopnja sladkorja znižuje. Vsebnost kalija se poveča s kasnejšo setvijo. Rok spravila in rok setve pa statistično nimata značilnega vpliva na vsebnost dušika v korenih sladkorne pese.
Ključne besede: sladkorna pesa / setev / spravilo / pridelek / rast in razvoj
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 2733; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (231,45 KB)

3.
4.
OBLIKOVANJE PRIDELKA TREH SORT LANU (Linum usitatissimum L.) GLEDE NA ROK SETVE IN ODMERKE DUŠIKA
ANDREJA KUHAR, 2009, diplomsko delo

Opis: Uspešno pridelovanje lanu je odvisno od ukrepov v tehniki pridelovanja. Proucevan je bil vpliv roka setve, sort in gnojenja z dušikom na oblikovanje tvorbe pridelka lanu in nekatere morfološke znacilnosti ter indeks listne površine. Poljski poskus je bil zasnovan v letu 2004 v Dolini pri Murski Soboti kot trifaktorski v treh ponovitvah. Ob spravilu pridelka je bil proucevan vpliv na višino rastlin, maso korenin, maso listov, maso glavic, maso semena, maso plev, število glavic, primarne veje in indeks listne površine. Z analizo tal je bilo spremljano stanje N-min v rastni dobi. Rok setve ni imel signifikantnega vpliva na maso plev, na ostale merjene parametre pa je bil vpliv signifikanten. Sorta je imela signifikanten vpliv na maso listov, primarne veje in indeks listne površine. Gnojenje z dušikom je imelo ob N-min/ha stanju 174,30 kg do 0,9 m globine tal pred setvijo signifikanten vpliv samo na višino rastlin.
Ključne besede: lan, tvorba pridelka, dušik, rok setve
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 2352; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (923,21 KB)

5.
VPLIV RAZLIČNIH PREKRIVNIH RASTLIN, AGROTEHNIČNIH UKREPOV IN LOKACIJE NA RAST, RAZVOJ IN PRIDELEK OLJNIH BUČ (Cucurbita pepo L. convar.citrullina (L.) Greb. var. styriaca Greb.) TER VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI
Manfred Jakop, 2010, magistrsko delo

Opis: Posamezni agrotehnični ukrepi so ključnega pomena za ekološko pridelavo. V letih 2004 in 2005 smo na Pohorskem dvoru pri Mariboru in Ptuju izvedli ekološki poljski poskus z oljnimi bučami. Namen raziskave je bil proučiti vplive leta, lokacije, zasnove posevka (seme, sadika), gnojenja s hlevskim gnojem in prekrivnih rastlin (Trifolium incarnatum L. in Trifolium alexandrinum L.), na količino mineralnega dušika v tleh, razvoj in pridelek oljnih buč. Z vključenimi obravnavanji smo želeli zagotoviti dovolj mineralnega dušika v tleh v tistih razvojnih fazah oljnih buč, ki so pomembne za oblikovanje in kakovost pridelka bučnic. Setvene pasove, smo na parcelah s prekrivnimi rastlinami, preorali tri tedne pred sajenjem buč. Razvojne faze buč smo spremljali 20, 40, 90 in 115 dni po zasnovi posevka. Mineralni dušik smo vzorčili do 0,6 m, v fazah BBCH 001, 500 in 909. Ugotovili smo, da so leto, lokacija, prekrivne rastline in gnojenje statistično značilno vplivali na morfološke lastnosti oljnih buč v razvojni fazi BBCH 700 ter pridelek v fazi BBCH 909. Zasnova posevka s sadiko je značilno vplivala na višji pridelek bučnic. Na količino Nmin v tleh so v maju vplivala vsa vključena obravnavanja, v juniju pa samo leto in lokacija. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko prekrivni posevki in hlevski gnoj ob primerni razporeditvi padavin v rastni dobi, zagotavljajo primerno oskrbo oljnih buč z mineralnim dušikom.
Ključne besede: oljne buče, prekrivne rastline, mineralni dušik, hlevski gnoj, ekološko kmetovanje
Objavljeno: 09.04.2010; Ogledov: 3703; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (889,92 KB)

6.
Vpliv sredstva Mineral podjetja AS AN d.o.o. na rast in razvoj pšenice
Nina Prah, 2010, diplomsko delo

Opis: Sredstva za nego in krepitev rastlin imajo širok spekter delovanja, povečujejo odpornost na različne bolezni, krepijo rast in pomagajo ohranjanjati naravno ravnovesje. Podlaga poskusa je tretiranje ozimne pšenice, sorte Soissons ter analiza učinkov vodnega pripravka Mineral v foliarnih aplikacijah v količini 12 ml 5,5m-2 (24 l ha-1). Tretiranje pšenice v triletnem poljskem poskusu se je izvajalo v različnih fazah razvoja, BBCH 05, BBCH 21/23, BBCH 32/33 in BBCH 47/49 na Kmetijsko Univerzitetnem centru v Mariboru. Skupni odmerek pa je v letu 2009 znašal 80 l ha-1. Podatki niso pokazali signifikantnih učinkov Minerala v pridelku (P ≥ 0,05) v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem. Na drugi strani pa so imele tretirane rastline intenzivnejšo zeleno obarvanost listov in manjše spremembe v kakovosti rastlin. Prav tako ni bilo zaznati signifikantnih razlik med posameznimi obravnavanji in kontrolo pri morfoloških parametrih (dolžina klasa, število klaskov na klas, teža zrn na klas in število zrn na klas), kljub prisotnosti nekaterih trendov. Aplikacija z Mineralom je v povezavi z okoljsko klimatskimi razmerami pokazala ugodne učinke na razvoj pšenice, pokazal pa se ni signifikantni učinek na pridelek. Rezultati povečanega odmerka Minerala nakuzujejo na predmet nadaljne raziskave.
Ključne besede: rastni regulatorji, varstvo rastlin, pšenica, pridelek, Mineral
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2467; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (396,10 KB)

7.
VPLIV KLIMATSKIH IN AGROTEHNIČNIH DEJAVNIKOV NA KALITEV IN VZNIK OLJNIH BUČ
Matjaž Mihelič, 2010, diplomsko delo

Opis: Toplota, svetloba, vlaga in tip tal so ključni dejavniki za kalitev in vznik rastlinic. Z namenom, da bi preverili vpliv teh dejavnikov na kalitev oljnih buč v primerjavi z jedilnimi, sta bila postavljena dva eksperimenta v rastni komori in eden v rastlinjaku. Proučen je vpliv toplotnega režima (12, 14, 16 °C), svetlobe (temno 0 ur, pol svetlo 12 ur ter svetlo 24 ur), vlage (40 % PK in 100 % PK) in tal (glinena ilovica in peščena ilovica) oz. substrat na odstotek živokalečih semen in maso rastlinic. Rezultati kažejo, da bučevkam odgovarjajo topla tla (vsaj 18 °C), kalitev v temi in 100 % PK. Zaradi omejene kalitve pri nižjih temperaturah je obvezno sejati več semen na setveno mesto in kasneje redčiti, substratu pa dodati glinene delce. Pri zasnovi je potrebno upoštevati tudi specifične zahteve vrste semena.
Ključne besede: oljna buča, kalitev, vznik, klimatski dejavniki
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 2579; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (691,48 KB)

8.
RAST, PARAMETRI FOTOSINTEZE IN PRIDELEK SLADKE KORUZE V ODVISNOSTI OD ZASTIRK, DUŠIKOVIH GNOJIL IN OSKRBE Z VODO
Milojka Fekonja, 2010, doktorska disertacija

Opis: Opomba: Doktorska disertacija je pisana v angleškem jeziku.
Ključne besede: Opomba: Doktorska disertacija je pisana v angleškem jeziku.
Objavljeno: 23.11.2010; Ogledov: 3512; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

9.
Comparability of the biodynamic production system regarding agronomic, environmental and quality parameters
Matjaž Turinek, 2011, doktorska disertacija

Opis: Biodynamic (BD) agriculture became the subject of research efforts during the last decades, whereas a part of the scientific community looks at the BD method with skepticism and marks it as dogmatic. Summarized data of published research studies showed that further research is needed in the field of food quality comparison/determination, food safety and the environmental performance (e.g. foot prints). In this sense, yields, agronomic efficiency (AE) in relation to yields in some crops and the earthworm populations depending on those crops remain to be explored under the BD production system (PS). Therefore wheat, cabbage and oil pumpkins (rotation 1) and spelt, red beet and false flax (rotation 2) were produced in three successive years (2008-2010) under 4 PS (conventional (CON), integrated (INT), organic (ORG) and BD) + control plots in a field trial near Maribor, Slovenia. Earthworms were determined in rotation 1 in October 2009 and 2010 using the „hot“mustard-extraction method. Yields in the BD PS amounted to 99, 113 and 124 percent of the average yields of all PS for wheat, cabbage and oil pumpkin seeds, respectively. Also AE of N, Nmin, P and K of the BD system for the production of all crops studied in rotation 1 was in the upper half of all PS under investigation. Moreover, earthworm populations and biomass were highest and on a similar level in the BD and ORG systems in all three crops investigated, where most were found in oil pumpkins. In the second step the ecological footprint of PS under study was calculated for wheat and spelt production and interpreted using the SPIonExcel tool. Three-year results show a markedly lower ecological footprint of the ORG and BD systems in production of both crops, mainly due to non-use of external production factors. When yields are added to the equation, the ORG and BD systems also have a lower overall footprint per product unit and ecological efficiency of production. Thus, ORG and BD systems present viable alternatives in facing environmental degradation and climate change in cereal production. However, room for improvement exists in the area of machinery use in all systems studied and yield improvement in the ORG farming system. Moreover, the importance of food quality has increased, but there remains a lack of research in this field, including sensory quality. Thus, in the third step, yields and sensory properties of white cabbage and red beet were examined in 2008 and 2009. Yields did not differ significantly among PS. A total of 167 consumers scored four attributes (color, odor, taste, and willingness to buy) using a nine-point hedonic scale. Results show significant differences between PS for both crops, where INT and control cabbage was preferred over CON cabbage samples (BD and ORG in-between), whereas BD and control red beet was preferred over CON and INT samples (ORG in-between). Lastly, the contents of sugars, organic acids, total phenolic content and the antioxidant activity were quantified in the flesh of red beet samples from 2009 using established methods. Significant differences were measured for malic acid, total phenolic content (TPC) and total antioxidant activity, where malic acid content ranged from 2.39 g kg-1 FW (control) to 1.63 g kg-1 FW (CON, ORG and INT). Highest TPC was measured in BD and control samples (0.677 and 0.672 mg GAE g-1, respectively), lowest in CON samples (0.511 mg GAE g-1). Antioxidant activity was positively correlated with TPC (r2=0.6187) and ranged from 0.823 µM TE g-1 FW to 1.270 µM TE g-1 FW in CON and BD samples, respectively, whereas total sugar content ranged from 21.03 g kg-1 FW (CON) to 31.58 g kg-1 FW (BD). The importance of the measured constituents for human health, as well as for plant resilience and health is discussed and put into perspective. Thus, the BD PS presents a viable alternative to the nowadays predominant CON and INT PS for the production of the studied crops under the Slovene subcontinental temperate climate.
Ključne besede: biodynamic farming, agronomic efficiency, earthworms, ecological footprint, sensory quality, chemical composition
Objavljeno: 31.03.2011; Ogledov: 3709; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
Rast in razvoj koruze in fižola v združeni setvi glede na različno gostoto rastlin
Simona Mikl, 2011, diplomsko delo

Opis: Združena setev natiškega fižola in koruze predstavlja ugodnejše škrobnobeljakovinsko razmerje v silaži, zato je namen diplomskega dela primerjati rast in razvoj ter pridelek koruze in visokega fižola v združeni setvi v primerjavi s samostojnimi posevki koruze in fižola. V letu 2005 je bil v Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor preučen vpliv štirih gostot koruze (3; 6; 9; 12 rastlin koruze m-2), sedmih gostot visokega fižola v čistem posevku (1,5; 3; 4,5; 6; 9; 18 in 24 rastlin m-2) ter sedmih razmerij med koruzo in fižolom (1:0; 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1; in 2:1). Vrednoteni so višina koruznih rastlin, število storžev rastlino-1, pridelek nadzemne mase koruze in fižola, skupni pridelek nadzemne mase, pridelek suhega zrnja koruze in fižola, skupni pridelek suhega zrnja, indeks listne površine, žetveni indeks, Land Equivalent Ratio v združeni setvi. Statistično značilno najvišji skupni pridelek zrnja v združeni setvi je pri razmerju setve 2:1 in gostoti 12 rastlin koruze m-2, najnižji pa v združeni setvi pri razmerju setve 1:1,66 in gostoti 3 koruze m-2. Vrednosti LER so v združeni setvi pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fižola (1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1 in 2:1) višje od 1,0. Rezultati poskusa kažejo prednost združene setve pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fižola setve 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1.
Ključne besede: koruza, fižol, združena setev, LER, pridelek
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 3414; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (769,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici