61. Karakteristike klasov rži (Secale cereale L.) in navadne pšenice (Tritium aestivum L.) v odvisnosti od deleža semen v združeni setviAnja Hlade, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Združena setev je rast dveh ali več vrst rastlin na istem prostoru v istem obdobju. Z združeno setvijo želimo doseči višji pridelek ob izrabi virov, ki jih sicer v posamičnem posevku ni možno izrabiti. V letih 2007 in 2008 je bil na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor izveden poljski poskus združene setve. V poskusu so bile proučevane karakteristike klasov rži (sorta 'Walet') in pšenice. Preizkušene so bile različne sorte pšenice ('Soissons', 'Justus', 'Edison' in 'Pegasus') in razmerja v setvi pšenice (0 %, 25 %, 75 % in 100 % pšenice v strukturi posevka). Glede na rezultate sorta pšenice pomembno vpliva na dolžino klasa ter na maso zrnja na klas pri pšenici, pri rži pa sorta pšenice vpliva na vse merjene parametre klasa rži. Najdaljši klas pri pšenici je izmerjen pri sorti 'Pegasus' (7,5 cm), kjer je ugotovljena tudi najvišja masa zrnja na klas (1,4 g). Setvena razmerja pšenice in rži vplivajo na število zrn na klas pšenice in na maso zrnja na klas pšenice. V primerjavi s čistim posevkom pšenice (30,9) je število zrn na klas pšenice v posevku s 25 % deležem pšenice, kjer je prevladovala rž, značilno nižje (26,1). Pri rži je število klaskov na klas rži pri čistem posevku rži višje, kot pri vseh opazovanih setvenih razmerjih. Keywords: združena setev / navadna pšenica / rž / sorta / delež Published in DKUM: 02.02.2015; Views: 2340; Downloads: 174 Full text (560,54 KB) |
62. UVAJANJE NETRANSGENE SOJE V SLOVENSKO PRIDELAVOJasna Fišer, 2014, bachelor thesis/paper Abstract: Pomanjkanje pridelave soje v Evropi in s tem povezan podpis Deklaracije o pridelavi soje brez gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji sta razloga za proučevanje vedenja o tej poljščini. Izvedli smo anketo, ki je bila izvedena med kmeti v Podravju, ki obdelujejo več kot 30 hektarjev njiv. Vsebovala je 11 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. S pomočjo ankete smo spoznali, da je uporaba soje v prehrani živali v Podravju razširjena, saj jo v prehrano živali vključuje kar 77 % kmetovalcev, najpogosteje v obliki uvoženih sojinih tropin ter kot dodatek v krmnih mešanicah. Vključevanje soje v kolobar med kmetovalci še ni razširjeno, na kar vplivajo male obdelovalne površine, preteklo cenovno razmerje za beljakovinsko krmo, nepoznavanje sortimentov ter tehnike pridelave. Velik problem se kaže v neozaveščenosti o novostih, saj je bilo le 37 % anketirancev seznanjenih s podpisom Deklaracije o pridelavi netransgene soje. Kljub temu pa bi 73 % anketiranih dalo prednost gensko nespremenjeni soji in kar 90 % anketirancev bi sejalo gensko nespremenjeno seme. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so slovenski kmetje v Podravju zainteresirani za pridelavo netransgene soje, vendar jim manjka večja ozaveščenost ter spodbuda s strani države. Keywords: soja, uvajanje, pridelava, Slovenija, gensko spremenjene rastline. Published in DKUM: 19.12.2014; Views: 1553; Downloads: 209 Full text (2,56 MB) |
63. Nekateri agronomski in fiziološki parametri pri paradižniku v primeru rabe Minerala (AS AN d.o.o)Klavdija Knez, 2014, undergraduate thesis Abstract: Mineral je naravno sredstvo za nego in krepitev rastlin, ki vsebuje 75 mineralov, potrebnih za optimalno rast in razvoj rastlin. Namen raziskave je preveriti pozitivni vpliv pripravka na indeterminanten hibrid paradižnika Optima z zalivanjem in foliarno aplikacijo sredstva Mineral zeleni (M1) ter kombinacijo sredstva (Mineral zeleni in Mineral rumeni M2). Poskus je potekal v letih 2010, 2011 in 2012 na UKC Pohorski dvor, obsegal je tri obravnavanja v treh ponovitvah in je bil zasnovan kot naključni blok. Rezultati kažejo, da sta tržni pridelek in število tržnih plodov paradižnika na parcelo v primerjavi s kontrolo statistično značilno večja v obravnavanju M2, medtem ko med M1, kontrolo in M2 ni statistično značilnih razlik. Prav tako so v obravnavanju M2 višji tržni pridelki, povprečna masa plodov in število tržnih plodov v zadnjih terminih pobiranja. Na vsebnost sladkorja v plodovih, trdoto plodov, obarvanosti, fotosintezo in na uvrščanje v kakovostne razrede obravnavanji M1 in M2 ne vplivata. Priporočajo se nadaljnje raziskave. Keywords: paradižnik/ rast/ pridelek/ krepitev rastlin/ nega rastlin Published in DKUM: 05.03.2014; Views: 2419; Downloads: 131 Full text (417,73 KB) |
64. Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na pridelek soje in nizkega fižolaNikola Vajda, 2013, undergraduate thesis Abstract: S pomočjo dostopne literature in objavljenih raziskav smo opisali tehnike pridelave soje in nizkega fižola v Sloveniji, kjer smo ugotovili, da je ob pravilnem pristopu in ustrezni izbiri sorte gojenje soje in nizkega fižola lahko zelo uspešno. Z namenom, da bi proučevali vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični in kontrola) na pridelek in nekatere morfološke lastnosti nizkega fižola, smo v letu 2012 izvedli poljski poskus, v katerega smo vključeni dve sorti nizkega fižola Antea in Golden Teepee. Nizki fižol smo posejali ročno na medvrstni razmik 70 cm in vrstno razdaljo 5 cm, kejr smo pri gojenju upoštevali predpise za posamezni pridelovalni sistem. S pomočjo zastavljenaga poskusa smo ugotovili, da pridelovalni sistemi vplivajo na pridelek nizkega fižola, kjer smo najvišji pridelek na parcelo dosegli pri biodinamični pridelavi (15,62 kg), nekoliko manjši pridelek (14,57 kg) pri ekološki pridelavi in najmanjši pri kontrolni parceli (7,94 kg). Pridelovalni sistemi prav tako vplivajo na svežo maso stroka, ker so v povprečju bili najtežji stroki pri ekološki pridelavi (108,62g) in najlažji pri kontrolnih parcelah (85,25 g) ter na suho maso stroka nizkega fižola, premer debla in dolžino stroka. Najdaljši stroki so bili pri biodinamični obravnavi (14,68 mm), medtem ko pridelovalni sistemi ne vplivajo na število semen v stroku nizkega fižola. Keywords: nizki fižol, soja, pridelovalni sistemi, pridelek Published in DKUM: 14.10.2013; Views: 2654; Downloads: 381 Full text (303,58 KB) |
65. Reološke in druge lastnosti pire (Triticum spelta L.) glede na različne pridelovalne sistemeTjaša Ritter, 2013, undergraduate thesis Abstract: Pridelovalni sistemi lahko vplivajo na nekatere kakovostne parametre pridelkov. V diplomskem delu je bila analizirana požetvena kakovost pire (Triticum spelta L.) cv. 'Ebners Rotkorn' ki je bila pridelana v letu 2012 na UKC Pohorski dvor v različnih pridelovalnih sistemih: konvencionalni (KONV), integrirani (INT), ekološki (EKO) in biodinamični (BD) ter kontrola (K). Vzorci so bili analizirani na Inštitutu za prehransko tehnologijo v Novem Sadu, z namenom ovrednotiti kakovostne parametre zrnja, moke in testa. Pri tem so bile analize opravljene na, poleg širše uveljavljenih napravah in metodah (Brabender - farinograf, ekstenzograf, amilograf in Chopin - alveograf), tudi z novo analitično reološko metodo (Chopin - mixolab). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistem statistično značilno vpliva le na 6 (absolutna masa zrnja, delež zrnja granulacije pri sitih velikosti 2,0 mm, vpijanje vode, čas in navor v fazi C2 ter navor v fazi C5) od 48-ih analiziranih parametrov. Izvedena primerjava parametrov mixolab in parametrov analiziranih z uveljavljenimi napravami kaže čvrste oziroma zelo čvrste korelacije (r > 0,50 in r > 0,75) med parametri navor v fazi C1 in vlažnim glutenom, med stabilnostjo testa in parametri P, W in vlažni gluten, med parametrom navor v fazi C2 in parametroma P/L ter L, med parametrom vpijanjem vode in parametri vsebnost beljakovin, vlažni gluten, gluten v zrnju in s sedimentacijski indeks. Diskriminantna analiza je pokazala segregacijo med posameznimi pridelovalnimi sistemi, kljub temu pa EKO in BD pridelovalna sistema ne dajeta po kakovosti slabših pridelkov v primerjavi s KONV in INT. Keywords: pira, pridelovalni sistem, kakovost, reologija testa, mixolab Published in DKUM: 23.09.2013; Views: 2253; Downloads: 266 Full text (1,16 MB) |
66. Vpliv sredstva Mineral podjetja AS AN d.o.o. na rast in razvoj krompirjaMarta Blažič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Na trgu so na voljo sredstva za nego rastlin, ki jih je dovoljeno uporabljati v ekološki pridelavi in naj bi vplivala na rast in pridelek. Z namenom, da bi preverili vpliv sredstva za krepitev in nego rastlin Mineral podjetja AS AN d.o.o. in konkurenčnega sredstva (imenovanega Vzorec II), so bili izvedeni triletni poljski poskusi na ekološki kmetiji Križman v Limbušu, na podlagi katerih smo analizirali vpliv apliciranja izbranih sredstev v letih 2008, 2009 in 2010 na višino pridelka krompirja sorte 'Marabel'. Na posamezno poskusno parcelo, veliko 12 m2, je bilo aplicirano 6 ml sredstva (5 l ha-1). Signifikanten vpliv na pridelek je imelo le leto. Analiza podatkov ni pokazala signifikantnih vplivov Minerala v pridelku (P ≥ 0,05) v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem, razen v letu 2008, ko je bil izračunan signifikantni vpliv sredstva na maso gomoljev na posamezno rastlino.. V letu 2009 se je nakazal trend večjega števila debelih gomoljev (frakcije nad 56 mm) na rastlino pri uporabi testiranih sredstev v primerjavi s kontrolo. Keywords: rastni regulatorji / varstvo rastlin / krompir / pridelek / Mineral Published in DKUM: 09.07.2013; Views: 2512; Downloads: 170 Full text (658,35 KB) |
67. Agronomic characteristics, potential utilisation and quality of grain amaranth Amaranthus cruentus L.Silva Grobelnik Mlakar, 2012, dissertation Abstract: The present thesis is based on a survey of literature on grain amaranth (i); an experiment aimed at defining allelopathic potential of grain amaranth (ii); pot experiments conducted to determine the effect of various soil and climatic conditions on percentage of live seed emergence (PLSE) and seedling weight of four amaranth species (iii); a pot experiment conducted to study the effect of drought – induced at different phenological stages – on growth, yield performance, and leaf gas exchange (iv); a four-year field experiment conducted to investigate the effects of sowing date and nitrogen fertilisation on yields, protein content and amino acid composition (v); and on experiments with various amaranth-containing composite flours conducted to evaluate the rheological properties of dough (vi), and baking performance and sensory characteristics of resulted breads (vii). The survey of literature summarizes grain amaranth importance, botany, nutritive value and properties of crop processed as food (i). The seeds of garden cress were germinated with aqueous extracts of pigweed (A. retroflexus) and grain amaranth prepared from fresh roots, stems, leaves, and inflorescence with seeds, used either undiluted or at varying concentrations (ii). Although all the extracts delayed germination, leaf extracts of both species and inflorescence extracts of grain amaranth proved the most potent. Compared to pigweed, grain amaranth, which is known for its phytotoxic activity, exerted an even stronger inhibitory effect. The results of pot experiments (iii) revealed that the 15 mm sowing depth gave the highest seedling weight on sand and the highest PLSE on loam. A. caudatus gave the highest PLSE whereas A. cruentus gave the lowest PLSE but the heaviest seedlings. PLSE was severely reduced on the loam where topsoil crusting occurred after a decrease in soil moisture content, but not on the silt loam even when dry conditions were maintained throughout the experiment. PLSE was above 80 % with temperatures > 21 °C. Light regime with 12 h illumination gave the highest PLSE. In the greenhouse pot experiment (iv) amaranth plants were exposed to different soil water regimes: constant adequate moisture (W1), drought throughout the growing period (W2), drought initiated at crop inflorescence formation (W3), drought until inflorescence formation (W4), and drought from the beginning of inflorescence formation to the beginning of flowering (W5). Water shortage during inflorescence formation (W3 and W5) appeared to be critical, but soil drying after sowing until the beginning of inflorescence formation (W4) showed a pronounced ability to restore net photosynthesis, and provoke and improve the assimilate allocation to the aboveground biomass, particularly grain. In the field experiment (v) two sowing dates, May and June, and three target levels of soil mineral nitrogen (Nmin) were tested. There was a lower grain yield, higher protein content in grain, and lower EAA in grain protein of plants sown in June. Nmin target value of 140 kg N ha–1 raised grain yield, protein concentration in grain, and maintained the content of EAA in protein. The composite flours were made by mixing 0, 10, 20, and 30 % (w/w) wholegrain amaranth flours with refined wheat, refined spelt, or wholegrain spelt as basic flours. By increasing the amaranth replacement ratio, the gelatinisation temperature, water absorption, development time, and stability increased, whereas the dough softening was only slight. The amaranth addition strengthened the dough (vi). Composite breads made with 10 % amaranth flour had higher (refined wheat and spelt) or unaltered (wholegrain spelt) volume and specific loaf volume than sole basic flours. Samples made from refined spelt flour and samples with 10 % amaranth addition were considered as good, with slight deviation in quality (vii). According to the information obtained in the scope of investigation, grain amaranth is recognised as a perspective crop suitable for production of highly nutritive food also under our conditions. Keywords: Amaranthus cruentus, allelopathy, growth, yield, protein, Nmin, amino acids, photosynthesis, drough, composite flours, rheological properties, sensory analysis Published in DKUM: 23.10.2012; Views: 3469; Downloads: 257 Full text (2,78 MB) |
68. PRIDELEK IN PARAMETRI KLASA NAVADNE PIRE (Triticum aestivum (L.) subsp. spelta) V ODVISNOSTI OD SETVENE NORMEIvica Setinšek, 2012, undergraduate thesis Abstract: Pomemben dejavnik za rast in razvoj navadne pire (Triticum aestivum L. subsp. spelta) je gostota setve. Zato
je namen diplomske naloge prouciti vpliv setvene norme in sorte v ekološki pridelavi na rast, razvoj in
pridelek pire. V poljskem poskusu smo preizkušali vpliv setvene norme (100, 200, 300, 400, 500 in 600
semen m-2) dveh sort pire: 'Ostro' in 'Ebners rotkorn' na morfološke lastnosti rastlin, na parametre klasa ter
kolicino pridelka. Uporabljeno je bilo ekološko seme. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru
UKC Pohorski dvor, izveden je bil v letih 2010/2011. Poljski poskus je imel dvanajst obravnavanj v štirih
ponovitvah in je bil postavljen po metodi nakljucnega bloka. Rezultati kažejo, da gostota vpliva na parametre
klasa. Na pridelek gostota nima vpliva, kar pomeni, da zaradi ugodnega produktivnega razrašcanja
zadostujejo že nižje setvene norme. Sorta in interakcija med sorto in gostoto na proucevane lastnosti ne
vplivajo. Keywords: pira, setvena norma, parametri klasa, pridelek Published in DKUM: 22.10.2012; Views: 2503; Downloads: 191 Full text (235,65 KB) |
69. INDUSTRIJSKA KONOPLJA (Cannabis sativa L. ssp. sativa) V SLOVENIJI IN PO SVETUMeta Medved, 2012, undergraduate thesis Abstract: Gojenje industrijske konoplje (Cannabis sativa L. ssp. sativa) ima v Sloveniji in po svetu še vedno negativen prizvok. Razlog za to je sorodnost te rastline z indijsko konopljo (Cannabis sativa L. ssp. indica), ki se vzgaja za pridobivanje droge. To se odraža tudi v zakonodaji, ki nekaterim državam prepoveduje, drugim pa omejuje gojenje konoplje. Namen te raziskave je predstaviti uporabnost in dobičkonosnost pri pridelavi konoplje, ter preveriti vpliv pojavnosti droge, indijske konoplje na pridelavo industrijske konoplje v Sloveniji in po svetu. V analizi so Slovenija, njene sosednje države, ter pomembne države za gojenje konoplje v Evropi in po svetu. Podatki, pridobljeni iz različnih statističnih virov, predstavljajo stanje leta 2010. V svetu je največja pridelovalka industrijske konoplje Kitajska, največje količine zasega indijske konoplje pa beleži Mehika. Tehnika pridelave konoplje je okolju prijazna in s tem primerna v ekološkem kmetijstvu. Konoplja je s svojo vsestransko rabo uporabna in zaželena v vrvarski, papirni in avtomobilski industriji, gradbeništvu, za prehranske in kozmetične namene ter v zdravstvu. Prihodek po hektarju pridelovalne površine se giblje med 1400 in 1700 evri letno, kar je do pet-krat več, kot za koruzo. Vedno večja razširjenost drog in naraščanje odvisnikov od trdih drog po vsem svetu, nakazujeta na indirekten vpliv indijske na pridelavo industrijske konoplje, v Sloveniji in po svetu. Keywords: industrijska konoplja, alternativna poljščina, uporabnost, pridelava Published in DKUM: 22.10.2012; Views: 5945; Downloads: 1407 Full text (604,78 KB) |
70. A Multi-criteria decision analysis framework tool for the selection of farm business models on organic mountain farmsKarmen Pažek, Črtomir Rozman, Franc Bavec, Andreja Borec, Martina Bavec, 2010, original scientific article Abstract: Mountain regions are important producers of organic food. For them, reliable decision making regarding business planning necessitates different critical support methods. KARSIM 1.0 (DSM) is a methodology based on an integrated deterministic simulation system application for decision-making support, consisting of 74 deterministic production simulation models. DSM enables different types of cost and financial feasibility calculations for organic production and food processing. KARSIM 1.0 was used to simulate three specific business alternatives for mountain organic farms. (Alternative 1: spelt grain, fruit cider, wine and brandy, plum brandy, calves meat and sheep-soft cheese production, Alternative 2: spelt flour, pear and apple juice, plum brandy, veal and sheep's milk, Alternative 3: spelt grain, dried fruit, calves, soft and hard sheep cheese). Simulation model results were compared using two multi-objective analysis methods: the analytical hierarchical process (Expert Choice Decision Support System software) and DEX-i method. the results showed the bigest multi-objective decision evaluation for alternative 2 (Expert Choice = 0.361 and DEX-i evaluation = excellent). We can conclude that the combination of a deterministic cost simulation model and multi-criteria decision analysis present an acceptable decision support tool for mountain organic farms; however, further research is desirable. Keywords: simulation modeling, KARSIM 1.0, MCDA, DEXži, analytical hierarchical process, mountain organic farms Published in DKUM: 05.06.2012; Views: 2345; Downloads: 138 Link to full text |