31. Gnojenje koruze z dušikom na podlagi analizPetra Ratuznik, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Gnojenje koruze z dušikom bi moralo temeljiti na stanju razpoložljivega N v tleh oziroma v rastlinah. Zato je bil na njivi Perutnine Ptuj proučen vpliv šestih odmerkov dušika (0, 50, 100, 150, 200, 250 kg N ha-1) na višino rastlin, maso rastlin, pridelek zrnja, značilnosti storža, klorofilmeterskimi odčitki ter povezave med Nmin, pridelkom in klorofilom v listih koruze. Obravnavanje ima statistično značilen vpliv na analizo zrnja, na višino in maso rastlin 10 m-2. Najvišjo maso rastlin smo dobili pri odmerku nad 150 kg N ha-1. Prav tako imajo obravnavanja statistično značilen vpliv na dolžino, dolžino neoplojenega dela ter na število vrst na storžu. Pri tem je meritev klorofila v fazi 7-9 listov pri kontroli znašala 415 pri odmerku 250 kg N ha-1 pa 503. Na podlagi determinacijskega koeficienta (R2) lahko z N-min pojasnimo 52,5 % variabilnosti klorofilmeterskega odčitka in 38,4 % variabilnosti pridelka zrnja. Pri tem so korelacijske povezave med klorofilmeterskim odčitkom in pridelkom ter med N-min in pridelkom čvrste.
Keywords: koruza, dognojevanje, klorofilmeter, N-min, pridelek
Published in DKUM: 11.05.2016; Views: 1841; Downloads: 159
 Full text (729,73 KB) |
32. Vpliv različnih pridelovalnih sistemov na pridelek soje (Glycine max. (L.) Merr.)Nino Kornhauser, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Leta 2014 je bil izveden poljski poskus, del trajnostnega poskusa v okviru raziskovalnega projekta CRP Soja (V4-1407), ki je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Proučevan je bil vpliv pridelovalnih sistemov in kultivarja na pridelek soje (Gycine max. Merll.). Med seboj smo primerjali različne pridelovalne sisteme (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IPP), ekološki (EKO), biodinamični (BD), kontrolno obravnavanje (K) in sorti (S) 'ES Mentor' in 'Aligator'. Pridelki so se med pridelovalnimi sistemi statistično značilno razlikovali. Statistično značilno višji pridelki so bili doseženi pri BD (1,24 kg 5 m-2) in IPP (1,17 kg 5 m-2). Značilno najnižji pridelki so bili doseženi v EKO (0,91 kg 5 m-2), K (0,99 kg 5 m-2 ) in KON (1,03 kg 5 m-2 ). Signifikantne razlike v pridelkih so bile tudi med sortama. Višji pridelki so doseženi pri sorti 'ES Mentor' (1,13 kg 5 m-2) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,02 kg 5 m-2). Interakcija med PS in S je bila značilna.
Keywords: soja, pridelovalni sistemi, pridelek, sorta
Published in DKUM: 22.04.2016; Views: 2287; Downloads: 241
Full text (328,71 KB) |
33. VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK PŠENICE (Triticum aestivum L. var. aestivum) IN PIRE (Triticum aestivum L. var. spelta)Sonja Skledar, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na pridelek žit in njihove parametre analize klasov. V diplomskem delu so bili analizirani pridelki žit pšenice in pire, v okviru trajnostnega poskusa, ki sta bili pridelani v rastni sezoni ozimnih žit 2011/2012 na UKC Pohorski dvor. Pridelani sta bili v različnih pridelovalnih sistemih: konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolno obravnavanje (K). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na pridelek in na parametre analize klasa tako pri pšenici kot pri piri. Pri pšenici je pridelek K (3,27 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelkov KON (5,98 kg 10 m-2), IP (5,49 kg 10 m-2) in BD (4,96 kg 10 m-2). Pri piri je pridelek K (3,94 kg 10 m-2) in EKO (4,19 kg 10 m-2) statistično značilno manjši od pridelka KON (6,05 kg 10 m-2). Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa, število zrn na klas in maso zrn na klas pšenice, ni pa vplival na število klaskov na klasu pšenice. Pridelovalni sistem je statistično značilno vplival na dolžino klasa in maso zrn na klas pire, ni pa vplival na število klaskov na klas in število zrn na klas.
Keywords: pšenica, pira, pridelovalni sistem, pridelek
Published in DKUM: 18.12.2015; Views: 2465; Downloads: 195
Full text (825,29 KB) |
34. VPLIV DUŠIKA NA RAST IN PRIDELEK RAZLIČNIH SORT KROMPIRJA (Solanum tuberosum L.)Simona Rajšp, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Načrtno gnojenje krompirja na podlagi analiz postaja edina priporočena praksa. Na posestvu UKC Pohorski dvor Maribor smo izvedli enoletni poskus po naključnem bloku v štirih ponovitvah. Poskus je vključeval pet sort krompirja 'Carlingford', 'Frisia', 'Desiree', 'Romano' in 'Cvetnik' in tri različne ciljne vrednosti dušika: 133, 153 in 173 kg N ha-1. Za kontrolno obravnavanje smo pri vsaki sorti uporabili obravnavanje brez dodanega dušika (0 kg N ha-1). Med rastno dobo krompirja je bil analiziran indeks listne površine, višina rastline in število stebel na posameznem obravnavanju. Ob spravilu smo pridelek gomoljev stehtali in sortirali po debelini na drobne, srednje debele in debele gomolje. Ciljna vrednost 173 kg N ha-1 ima statistično značilen vpliv na pridelek krompirja (31,0 kg 10 m-2), med posameznimi ciljnimi vrednostmi N pa ni razlik (obravnavanje 133 in 153 N, pridelek 25,4 in 24,6 kg 10 m-2 ). Pri morfoloških lastnostih je največji indeks listne površine dosežen pri obravnavanju 173 kg N ha-1 (2,7). Na višino rastlin in število stebel imata sorti in ciljne vrednosti statistično značilen vpliv. Največja višina je dosežena pri sorti 'Carlingford' (64,3 cm) in pri obravnavanju 153 kg N ha-1 (58,1cm), največje število stebel pa pri sorti 'Desiree' (4,9) in pri obravnavanju 173 kg N ha-1 (5,0).
Keywords: krompir, gnojenje, dušik, LAI, pridelek
Published in DKUM: 18.12.2015; Views: 2400; Downloads: 202
Full text (736,31 KB) |
35. UPORABA VEČSPEKTRALNIH METOD ZA IDENTIFIKACIJO SORT IN BOLEZNI SEMEN OZIMNE PŠENICE IN TRITIKALEMartina Vrešak, 2015, master's thesis/paper Abstract: Razvoj ponovljive in časovno učinkovite metode diagnostike zdravstvenega stanja in identifikacije semena v programu žlahtnjenja lahko pripomore k povečanju razvoja novih kultivarjev. Cilj študije je bil oceniti potencial multispektralne metode prikazovanja (ang. multispectral imageing) in bližnje infrardeče refleksijske (NIR) spektroskopije posameznega semena (SKNIR) za določljivost bolezni semena in razločevanje sort ozimne pšenice in tritikale. Ti metodi bi lahko bili aplicirani tako v konvencionalni kot tudi v ekološki program žlahtnjenja. V analizo je bilo vključenih devet sort tritikale in sedemindvajset sort ozimne pšenice. Z uporabo multispektralne metode smo lahko uspešno prikazali detekcijo in separacijo neokuženega in okuženega dela povrhnjice semena s Fusarium spp. SKNIR smo uporabili za zaznavo in diferenciranje med vsemi šestintridesetimi vključenimi sortami, in sicer na osnovi spektralnih razlik, ki so posledica razlik v kemični sestavi semena različnih sort. Raziskava nas je privedla do zanimivih spoznanj, ki bi lahko s kombiniranjem podatkov iz obeh večspektralnih metod koristila nadaljnjim študijam za razvoj klasifikacijskega modela za analize kakovosti semen in separacijo sort.
Keywords: pšenica, Triticum aestivum L., multispektralno prikazovanje, SKNIR, žlahtnjenje
Published in DKUM: 02.11.2015; Views: 1736; Downloads: 140
Full text (1,14 MB) |
36. Superkritična ekstrakcija sorte oljne buče - Gleisdorfska GolicaLeon Lang, 2015, undergraduate thesis Abstract: Konvencionalna ekstrakcija je še vedno primarna metoda, ki jo uporabljamo za ekstrahiranje olja iz različnih semen, medtem, ko je pri tej diplomski nalogi bila izbrana alternativna metoda konvencionalni metodi, to je ekstrakcija z uporabo superkritičnih in subkritičnih fluidov. Uporaba superkritične ekstrakcije (SCE) ima kar nekaj pozitivnih lastnosti, med drugim tudi to, da končni produkti ne vsebujejo ostankov topil.
Laboratorijsko delo je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi del je obsegal ekstrahiranje bučnega olja sorte – Gleisdorfska golica z uporabo visokotlačne ekstrakcijske naprave, pri čemer smo kot topilo uporabljali superkritični ogljikov dioksid ter subkritični propan. Z namenom preučevanja kinetike ekstrakcije, smo pri obeh topilih spreminjali temperaturo in tlak, ter tako ugotavljali kako ta dva parametra vplivata na hitrost in izkoristek ekstrakcije. V drugem delu eksperimenta smo s pomočjo saponifikacije hidrolizirali maščobe in pri tem dobili soli maščobnih kislin, ki smo jih nato v tretjem delu laboratorijskega eksperimenta analizirali z uporabo plinske kromatografije (GC) in tako določili vsebnost prostih maščobnih kislin v ekstraktih.
Na podlagi vseh opravljenih meritev smo na koncu lahko določili optimalne pogoje ekstrahiranja in izbrali primerno topilo, ki je dalo največje izkoristke. Rezultati so pokazali, da se olje bučnih semen veliko bolje topi v propanu, kar smo opazili tudi med samim eksperimentom na podlagi barve ekstrakta, ki je v primeru uporabe superkritičnega ogljikovega dioksida bila rjavo – rumena, medtem ko pri ekstrakciji s subkritičnim propanom temno zelena. Izkoristki ekstrakcije so bili nad 30 %, vendar pri propanu v povprečju nekoliko višji (do 37 %) v primerjavi z ogljikovim dioksidom (do 34 %). Izkazalo se je tudi, da izkoristki ekstrakcije naraščajo z višanjem temperature in večanjem tlaka.
Keywords: Gleisdorfska golica, superkritična ekstrakcija, CO2, propan, saponifikacija, plinska kromatografija
Published in DKUM: 22.10.2015; Views: 2256; Downloads: 207
Full text (1,98 MB) |
37. PREVERJANJE UPORABE KLOROFILMERSKIH ODČITKOV PRI DOGNOJEVANJU OZIMNE PŠENICEJurij Šmigoc, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Preverjanje uporabe klorofilmerskih odčitkov pri dognojevanju pšenice
UDK: 633,11:53.08:546.17(043.2)=163.6
S pomočjo literature in rezultatov meritev tako v Sloveniji kot v tujini smo primerjali primernost klorofilmerskih odčitkov za napovedovanje dognojevanja ozimne pšenice v naših razmerah. Klorofilmerski odčitki lahko predstavljajo zelo enostaven in hiter način za preverjanje potreb po dognojevanju pri žitih. Z namenom preveriti, kako dognojevanje vpliva na rezultate klorofil merskih odčitkov in končni pridelek, so bila uporabljena gnojilna okna (O) brez dognojevanja, A – 100 kg/ha KAN 27%, B – dvakrat dognojevano 300 kg/ha KAN 27%, C – tri krat dognojevano 320 kg/ha KAN 27% na treh lokacijah, v fazi EC 32/33 x odmerek nespremenjen med lokacijami, v EC 45/50 prav tako odmerek nespremenjen med lokacijami. Glede na klorofilmerske odčitke smo najvišje vrednosti izmerili na gnojilnih oknih C v EC 45/50, ki so bila dognojevana trikrat 508±20,58, nekoliko manj pri B, 467±17,36 vrednosti, pri A dognojevanju 452±11,83, najmanjša vrednost se je pojavila na (O) na nedognojevanih gnojilnih oknih 411±9,99. Prav tako so bile meritve v fazi EC 30/32 najvišje pri posevku, ki je bil dognojevan 444±18,28, in najmanj pri negnojenem obravnavanju 338±9,99. Analiza klasov kaže, da so vrednosti klorofilmetra v tesni povezavi s končnim pridelkom. Te čvrste korelacijske povezave v EC 30/32 in v fazi 45/50 med klorofilmerskimi odčitki in pridelkom dajejo rezultate, da se lahko klorofilmerski odčitki uporabljajo za napovedovanje dognojevanja pšenice tudi v naših razmerah.
Keywords: pšenica, klorofilmeter, dušik
Published in DKUM: 05.10.2015; Views: 1087; Downloads: 157
Full text (583,98 KB) |
38. PRIDELOVANJE NAVADNE PŠENICE IN PIRE V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH, VREDNOTENJE PRIDELKA IN PARAMETRI KLASOVMatej Šmigoc, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Različni pridelovalni sistemi lahko imajo različen vpliv na rast in pridelek zahtevnejše navadne pšenice v primerjavi s piro. Namen poskusa je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični in kontrola) na pridelek in značilnosti klasa pšenice (sorta "Antonius") ter pire (sorta "Ebners Rotkorn"). Za vsak pridelovalni sistem so upoštevani predpisi, ki veljajo za posamezen pridelovalni sistem. Statistično značilno najvišji pridelek pšenice je dosežen pri konvencionalni (5,4 kg/10 m2) in integrirani pridelavi (5,3 kg/10 m2), statistično značilno nižji pridelek pa pri kontroli (3,6 kg/10 m2). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistemi vplivajo tudi na pridelek pire, kjer je dosežen statistično značilno najvišji pridelek pri konvencionalnem (4,6 kg/10 m2) in integriranem pridelovalnem sistemu (4,3 kg/10 m2) ter statistično značilno najnižji pri biodinamičnem pridelovalnem sistemu (2,9 kg/10 m2). Analiza klasov kaže, da pridelovalni sistemi vplivajo na parametre klasa pri pšenici, medtem ko pridelovalni sistemi nimajo statistično značilnega vpliva na parametre klasov pire. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je glede pridelka po upoštevanju vsaj delnega varstva okolja najprimernejši integriran pridelovalni sistem.
Keywords: pšenica, pira, pridelovalni sistemi, pridelek
Published in DKUM: 05.10.2015; Views: 2031; Downloads: 430
Full text (1005,30 KB) |
39. |
40. |
