Search the digital library catalog

Abstract: Application of rapid and time-efficient health diagnostic and identification technology in the seed industry chain could accelerate required analysis, characteristic description and also ultimately availability of new desired varieties. The aim of the study was to evaluate the potential of multispectral imaging and single kernel near-infrared spectroscopy (SKNIR) for determination of seed health and variety separation of winter wheat (Triticum aestivum L.) and winter triticale (Triticosecale Wittm. & Camus). The analysis, carried out in autumn 2013 at AU-Flakkebjerg, Denmark, included nine winter triticale varieties and 27 wheat varieties provided by the Faculty of Agriculture and Life Sciences Maribor, Slovenia. Fusarium sp. and black point disease-infected parts of the seed surface could successfully be distinguished from uninfected parts with use of a multispectral imaging device (405%970 nm wavelengths). SKNIR was applied in this research to differentiate all 36 involved varieties based on spectral differences due to variation in the chemical composition. The study produced an interesting result of successful distinguishing between the infected and uninfected parts of the seed surface. Furthermore, the study was able to distinguish between varieties. Together these components could be used in further studies for the development of a sorting model by combining data from multispectral imaging and SKNIR for identifying disease(s) and varieties.
Keywords: Fusarium sp., SKNIR, multispectral imaging, varieties, wheat, organic farming
Published in DKUM: 19.06.2017; Views: 1431; Downloads: 213
Full text (2,10 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Uporaba kisikove plazme v kmetijstvu je nova, alternativna tehnika, posledično je raziskav o vplivih na kalitev in zgodnjo rast rastlin relativno malo, informacije so pogosto nepopolne. V rastni komori smo proučevali vpliv kisikove plazme na parametre kalivosti (delež kalečih semen (Kt), hitrost kalitve (H) in skupno hitrost kalitve (Hs)), morfološke lastnosti kalečih rastlin (število korenin (Rn), dolžino posamezne seminalne korenine (Rd), skupno dolžino koreninskega sistema (Rt) in dolžino plumule (Pd) ter mase rastlin (koreninski sistem in plumula) dveh sort ozimne pšenice 'Apache' in 'Bezostaja1'. Vzorce semen smo s kisikovo plazmo obdelali na štiri različne načine: glow (G) režim pri 200 W, 5 s in 30 s ter afterglow (AG) režim pri 600 W 3 s in 5 s. Za primerjavo smo uporabili s plazmo neobdelano seme in seme izpostavljeno le vakuumu in plinu. Rezultati kažejo, da izbrani sorti različno reagirata na plazemsko obdelavo. Pri sorti 'Apache' je, v primerjavi z neobdelanim semenom, viden pozitiven učinek plazme predvsem po obdelavi semena pri AG režimu za 3 s (H in Hs) ter pri AG režimu za 5 s (Rd, Rt, Rs, Pf, Ps). Pri sorti 'Bezostaya 1' so učinki plazemske obdelave manj izraženi: obdelava ima negativen učinek na parametre kalitve, pozitivni učinki so zabeleženi po obdelavi pri G režimu (Rd in Rt). Glede na rezultate lahko sklenemo, da je učinek plazme na zgodnjo rast in razvoj rastlin v veliki meri odvisen od lastnosti sorte in ne zgolj vrste, kar pa je v literaturi nezadostno raziskano.
Keywords: kisikova plazma, pšenica, kalitev, morfološke lastnosti
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1794; Downloads: 163
Full text (1,62 MB)

Abstract: Pridelovalni sistemi in vključevanje zrnatih stročnic v kolobar lahko vplivajo na višino pridelka zrnja. Trajnostni poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pivola je zasnovan s ciljem proučevanja vpliva pridelovalnih sistemov na razlike pridelkov alternativnih poljščin, med katerimi je bil leta 2015 tudi poljski poskus dveh sort soje (Glycine max (L.) Merr.). Proučevan je vpliv konvencionalnega (KON), integriranega (IP), ekološkega (EKO) in biodinamičnega (BD) pridelovalnega sistema (PS) ter kontrolnega obravnavanja (K) na pridelek dveh sort (S) soje ('Aligator' in 'ES Mentor'). Pridelovalni sistemi statistično značilno vplivajo na nekatere parametre nadzemnih in podzemnih delov dveh sort soje. V integriranem sistemu je dosežen statistično značilno najvišji pridelek zrnja (5,04 kg 10 m -2 ), pri čemer je pridelek zelo zgodnje sorte ('Aligator') višji od zgodnje sorte ('ES Mentor'). Pridelovalni sistem statistično značilno vpliva tudi na gostoto rastlin, maso suhe snovi stebla in listov, na odstotek suhe snovi praznih strokov, maso korenin, maso nodulov, maso suhe snovi nodulov ter na maso suhe snovi zrnja. Značilen vpliv sorte je viden pri višini rastlin, masi in odstotku suhe snovi stebla in listov, masi korenin, masi in odstotku suhe snovi korenin, masi in številu nodulov, masi suhe snovi nodulov, žetvenem indeksu in masi suhe snovi zrnja.
Keywords: soja / pridelovalni sistem / sorta / pridelek
Published in DKUM: 22.09.2016; Views: 1873; Downloads: 154
Full text (393,20 KB)

Abstract: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj poljščin ter njihovo vključevanje v pridelavo. Namen diplomskega dela je analizirati rast in pridelek navadne ajde v različnih pridelovalnih sistemih po nasadu solate, v okviru trajnostnega poskusa, ki je bil izveden leta 2015 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Ajda je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah, za vsak pridelovalni sistem ter kontrolo. Med seboj smo primerjali biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), ekološki (EKO), integrirani (IP) pridelovalni sistem (PS) ter kontrolno obravnavanje (K). Statistično značilno vpliva pridelovalni sistem na število listov desetih rastlin (najmanj v EKO (1,7) ter največ v IP (4,2)), na višino desetih rastlin (najmanj v K (68,67 cm), največ v BD (88,07 cm)), na suho (najmanj v EKO (6,81 g) in največ v BD (21,57 g)) in svežo maso (najmanj v EKO (8,56 g) in največ v BD (27,45 g)) zrnja desetih rastlin in na suho maso celih desetih rastlin (najmanj v EKO (13,12 g) in največ v BD (21,71 g)). Pridelovalni sistem nima statistično značilnega vpliva na število stranskih vej rastlin ter na svežo maso celih desetih rastlin. Tudi na pridelek zrnja (variira od 1,09 do 1,31 kg 10 m2) pri 9 % vlagi pridelovalni sistem statistično ni vplival. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da glede na karakteristike ajde za pridelavo uporabimo EKO ali BD PS ter s tem prispevamo k varovanju okolja, saj se količina pridelka glede na PS ne razlikuje.
Keywords: ajda / pridelovalni sistem / pridelek
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 1987; Downloads: 173
Full text (873,01 KB)

Abstract: Različni pridelovalni sistemi vplivajo na rast in razvoj glavnih poljščin, vendar so vplivi sredstev za nego in krepitev rastlin manj znani. V doktorski disertaciji je na osnovi triletnega poljskega poskusa (v Lenartu od 2009 do 2012) proučen vpliv pridelovalnih sistemov (INT – integrirani, EKO – ekološki, BD – biološko dinamični) ob uporabi izvlečka iz rjavih morskih alg (Asophyllum nodosum L.) na agronomske in fiziološke parametre oljne ogrščice (Brassica napus L.), pšenice (Triticum aestivum L.) in koruze (Zea mays L.). Analize temeljijo na rastlinah, pridelanih v split-plot latinskem bloku in randomiziranem naključnem lončnem poskusu. Pridelovalni sistemi in tretiranje z rjavimi algami nimajo signifikantnega vpliva na višino pridelka, hektolitrsko maso in vsebnost vlage ter ne spreminjajo lastnosti tal. Pridelovalni sistemi signifikantno vplivajo na 7 od 17 kakovostnih parametrov oljne ogrščice, pri čemer so signifikantno večje vrednosti odstotka olja in oleinske maščobne kisline v EKO in BD v primerjavi z INT vzorci. Smrtnost koruznega žužka (Sitophilus zeamais Motschulsky) je za 31 % večja na EKO pšenici v primerjavi z INT; primerjalno se je zmanjšalo število potomcev za 61 % v EKO pridelani pšenici. Pšenično zrnje iz BD in kontrolnega pridelovalnega sistema je za 10 % bolj privlačno za koruzne žužke kot zrnje iz INT. Uporaba rjavih alg pri rastlinah oljne ogrščice kratkoročno povečuje vsebnost glutationa (GSH) (15 %), klorofila b (27 %), luteina (26 %) in zniža odstotek glutation disulfida (% GSSG) za 34 %. Predhodni nanos izvlečka iz rjavih alg ob sušnem stresu ugodno vpliva na antioksidativno sposobnost oljne ogrščice, ki se v kasnejših terminih kaže s povišano aktivnostjo glutation reduktaze (GR), večjo vsebnostjo cisteina, klorofila a, pigmentov ksantofilnega cikla, α- in γ-tokoferola. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da uporaba rjavih alg neglede na pridelovalni sistem ne vpliva dolgoročno na tvorbo pridelka, vpliva pa kratkoročno na nekatere fiziološke parametre. Sklepamo lahko, da se skladiščni škodljivci glede na pridelek iz različnih pridelovalnih sistemov različno obnašajo in reproducirajo.
Keywords: ekološko kmetovanje, oljna ogrščica, pšenica, koruza, koruzni žužek, Slovenija
Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 2593; Downloads: 227
Full text (1,84 MB)