11. Grain amaranth as an alternative and perspective crop in temperate climateSilva Grobelnik Mlakar, Matjaž Turinek, Manfred Jakop, Martina Bavec, Franc Bavec, 2010, review article Abstract: As a consequence of globalisation and industrialisation of agriculture, global food security has become increasingly dependent on only a handful of fertilisation and energy high demanding plant species. This involution has increased the vulnerability of agriculture, reduced genetic diversity, provoked some environmental problems and impoverished the human diet. The mentioned facts stimulate the retrieving of alternative crops into the production. The present paper briefly describes crop importance, botany, nutritional value and utilisation of grain amaranth (Amaranthus spp.), one of the alternative crops discussed in the book Organic Production and Use of Alternative Crops. The immediate objective of this paper is to present information gained as a result of a national project on grain amaranth.
Keywords: grain amaranth, nutrition value, utilisation
Published in DKUM: 29.03.2018; Views: 1436; Downloads: 146
 Full text (172,19 KB)
This document has many files! More... |
12. Razumevanje kolobarja glede na način pridelave na kmetijahDavid Drofenik, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Ker je kolobar ključen za bolj sonaravno pridelavo poljščin, smo v letu 2012 izvedli anketo med pridelovalci poljščin na 175 kmetijskih gospodarstvih. Z analizo odgovorov smo prepoznali, da je tri četrtine kmetij manjših od 10 ha, da je največji deleže njiv (41,0 %) namenjen živinski krmi, da 51,0 % vprašanih še vedno uporablja konvencionalni način pridelave, medtem ko ostali ekološki ali pa integriran način pridelave. 70,0 % vprašanih meni, da je kolobar izjemno ali pa zelo pomemben, da je monokulturne pridelave le še 6,1 %, ostalo so dve- ali večletni kolobarji, da več kot polovica vprašanih ne preverja stanja humusa v tleh ali, da bi za večjo odpornost v sušnih razmerah vključili v kolobar zlasti lucerno in podobno. V smislu trajnostnega delovanja je zaskrbljujoča ugotovitev, da 21,9 % vprašanih nima dovolj informacij o kolobarju, a jih tudi ne iščejo.
Keywords: kolobar, kolobarjenje, poljščine, kmetijstvo, načini pridelave
Published in DKUM: 22.12.2017; Views: 1719; Downloads: 333
Full text (1,09 MB) |
13. Združena setev ozimnega dvorednega ječmena (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) in dveh sort krmnega graha (Pisum sativum spp. arvense L.) v različnih gostotah setveKatja Hladnik, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Združena setev je primerna za vse pridelovalne sisteme. Njene prednosti so bolj raznoliki pridelki, bolj ekonomično izkoriščene njivske površine, manjša zapleveljenost, rahlejša tla in drugi ugodni vplivi na ekosistem. Združena setev graha (Pisum sativum spp. arvense L.) in ječmena (Hordeum vulgare L.) ob pravilni gostoti poveča njun pridelek, rastlinam dostopen dušik pa se bolje izkoristi. V našem poskusu je preučevana uspešnost dveh sort krmnega grah (`Kenzzo´ in `Angela´) v združeni setvi z dvorednim ozimnim ječmenom (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) v treh različnih gostotah setve graha na pridelek. Najnižja gostota (G1) predstavljala 30 kalivih semen/m², srednja gostota (G2) 60 kalivih semen/m² in najvišja gostota (G3) 90 kalivih semen/m². Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Pridelek ječmena je pri vseh obravnavanjih nižji od povprečnega pridelka v samostojni setvi. Na pridelek ječmena sorta in gostota setve graha nimata statistično značilnega vpliva. Povezava med G3 in sorto `Kenzzo´ (interakcija) je statistično značilno najvišja v primerjavi z drugimi kombinacijami na podparcelah, pridelek znaša 5,02 t/ha. Pri pridelku zrnja graha so se statistično značilno razlikovale vse tri gostote (p = ≤0,01). Najvišjo vrednost ima G3 z 0,53 t/ha, sledita ji G2 z 0,40 t/ha ter G1 z 0,30 t/ha. Sorta `Kenzzo´ ima statistično značilno višjo vrednost pri pridelku zrnja graha (0,53 t/ha) kot sorta `Angela (0,30 t/ha). Iz rezultatov sklepamo, da višja gostota graha doprinese k višjemu skupnemu pridelku v združeni setvi.
Keywords: združena setev, gostota, sorta, krmni grah, ječmen
Published in DKUM: 22.12.2017; Views: 2173; Downloads: 208
Full text (1,23 MB) |
14. Sweet maize growth and yield response to organic and mineral fertilizers, N rates and soil water regimesFranc Bavec, Martina Bavec, Silva Grobelnik Mlakar, Milojka Fekonja, 2015, original scientific article Abstract: Sweet maize is an underutilized vegetable in European temperate areas, and its consumption is increasing. For better understanding of cultivation practices, this pot experiment aimed to determine the effects of different water regimes and nitrogen (N) rates calculated from N target values. N rates of 0 (control), 0.6 and 2 g N pot$^{-1}$ were applied as organic by-products pumpkin cake and pig manure digestate, and mineral fertilizers CAN 27 and ENTEC®26. Treatments of water supply were based on measured soil matric potentials of 2.8 pF (drought stress), 2.6 pF (optimal water) and 2.4 pF (overwatered). In comparison to mineral fertilizers, pumpkin cake proved to be equal in effectiveness in plant height (155.8 cm), cob (85.8 g), green (124.9 g) and leaf mass per plant (44.2 g), or even better in root (72.3 g) and broom mass per plant (3.0 g). Yield parameters, cob mass (70.1 g), its length (6.3 cm) and diameter (2.0 cm), as well as the residual mineral N (59 mg N kg$^{-1}$) significantly increased at the highest N rate. Significantly lower values of the evaluated morphological parameters and photosynthetic rates (at brooming and harvesting) were associated with drought stress. The matric tension of 2.6 pF was established as an appropriate water regime for sweet maize growth.
Keywords: Zea mays L. saccharata Sturt., nitrogen, fertilizers, soil water potential, growth conditions
Published in DKUM: 14.11.2017; Views: 2148; Downloads: 477
Full text (257,82 KB)
This document has many files! More... |
15. Growth performance, productivity and diseases susceptibility of barley varieties in Slovenia within the Cobra project's site comparisonSilva Grobelnik Mlakar, Manfred Jakop, Martina Robačer, Martina Bavec, Franc Bavec, 2016, original scientific article Abstract: Different plant genotypes react differently in different climates. A field experiment was carried out to estimate the growth performance, productivity and diseases susceptibility of spring barley varieties in the Slovenian climate. We received some varieties, mainly of Nordic origin, from the Technical University of Denmark, a COBRA project partner, which were previously tested in estimated future climate in RERAF phytotron. Varieties of the highest grain yield (3,993 kg ha$^{-1}$ in ‘Evergreen’ to 5,146 kg ha$^{-1}$ in ‘Sebastian’) were rather shorter (58.7 cm to 67.1 cm) and mostly had the highest specific grain weight (54.3 to 58.6 kg 100 L$^{-1}$) and 1000-kernel weight (30.2 to 37.1 g). They developed 1,561 to 2,532 tillers m$^{-2}$ and 515 to 840 ears m$^{-2}$ and reached a heading stage between 13th and 25th of May. The tested varieties seem rather insusceptible to most common diseases, but susceptible to cereal leaf beetle attacks.
Keywords: organic breeding, barley, varieties, productivity, disease susceptibility
Published in DKUM: 14.11.2017; Views: 1316; Downloads: 374
Full text (248,04 KB)
This document has many files! More... |
16. Predlog izhodišč proteinske strategije za Slovenijo2017, other monographs and other completed works Abstract: 1. Zaradi velikih potreb po soji (Glycine max (L.) Merr.), še posebej po živinskih sojinih krmilih in skoraj 100 % odvisnosti od uvoza predvsem iz Južne Amerike (Argentina, Brazilija) s prevladujočo pridelavo sort gensko spremenjene soje, povečanega povpraševanje po proizvodih, ki so pridelani brez GSO in zaradi ugodnih učinkov povezanih z vključevanjem soje v kolobar, je potrebno v Sloveniji postopoma povečati obseg pridelave soje oziroma vsaj ohraniti trend povečevanja v letih 2014-2017.
2. Strokovnjaki smo se po javni razpravi na posvetu Soja na FKBV v Hočah pri Mariboru (15. 3. 2017) opredelili za 20-odstoten delež soje in drugih krmnih stročnic v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje. Omenjen delež predstavlja 7.566 ha posejanih s sojo. Ob upoštevanju pridelka 3 t ha-1, ki ga je po mnenju stroke v Sloveniji mogoče doseči, bi na teh površinah pridelali 22.699 t soje, kar je enako 18.159 t sojinih tropin, oziroma 18,2-odstotnemu pokritju slovenskih potreb. S povečanjem površine posejane s sojo na 7.566 ha bi se delež metuljnic v kolobarju povečal iz 11 % na 14,4 %.
3. Pri upoštevani simbiotski vezavi dušika 60 kg/ha (teoretično tudi 120 kg ha-1) je količina dušika, ki jo iz atmosfere s pomočjo simbiontskih bakterij pridobi posevek soje, ekvivalentna 222 kg KAN ali 130 kg gnojila UREA ha-1. Na državnem nivoju (7.549 ha) pomeni to razbremenitev vnosa 452.940 kg N (1.677,6 t KAN ali 984,7 t gnojila UREA). V projekciji izračunana količina mineralnih dušikovih gnojil, katere uporabo nadomesti simbiotsko vezan dušik posevka soje, pomeni tudi manjšo obremenitev okolja, in sicer nižji izpust CO2 in nižji okoljski odtis (preračunano v gnojilo KAN za 1.939 t CO2 in 35.173 gha oziroma preračunano v gnojilo UREA za 911 t CO2 in 20.979 gha). Z domačo pridelavo bi se nedvomno zmanjšala tudi emisija toplogrednih plinov nastala zaradi pridelave soje v Južni Ameriki.
4. Da dosežemo omenjen cilj je nujno organiziranje pridelovalno-predelovalno-tržne verige in oblikovanje prepoznavnega proizvoda posebne kakovosti, kot je na primer Pridelano/proizvedeno brez GSO in iz lokalnih proizvodov, na primer po shemi Izbrana kakovost pridelano brez uvožene GS krme. Prav tako je v Sloveniji potrebno vzpostaviti sistem introdukcije sort zrnatih stročnic na podoben način kot je že uveljavljena pri žitih in pospešiti razvoj novih natančnih in trajnostno usmerjenih pridelovalno-predelovalnih tehnologij.
Realizacija do 25 % metuljnic v kolobarju in s tem povečan delež soje v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje je prednostna naloga slovenskega kmetijstva.
Keywords: strategija, soja, beljakovine, pridelava, Slovenija
Published in DKUM: 28.09.2017; Views: 1737; Downloads: 481
Full text (1,56 MB)
This document has many files! More... |
17. Vpliv pridelovalnih in predelovalnih dejavnikov na senzorične lastnosti bučnega oljaMartina Jug, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Pridelovalni sistem, sorta ter način praženja oljnih bučnic lahko vplivajo na senzorične lastnosti bučnega olja. Namen poskusa je bil analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, ekološki), sorte (populacijska sorta, hibridna sorta) ter različnih načinov praženja (temperatura, trajanje praženja) na senzorično kakovost in sprejemljivost pri potencialnih potrošnikih. V juniju 2015 smo izvedli senzorično ocenjevanje s pomočjo petstopenjske hedonske lestvice in senzoričnega trikotnika. Netrenirani preskuševalci so na 10 cm dolgi nestrukturirani črtni skali (z označenim koncem) določili všečnost šest različnih vzorcev bučnega olja. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da pridelovalni sistem in sorta nimata tolikšnega vpliva, kot ga ima temperatura in trajanje praženja bučnega olja. Bučna olja, ki so bila pražena na višjih temperaturah ter dlje časa, so dobila višje ocene. Opažene so bile tudi razlike med ocenami všečnosti bučnega olja glede na spol preskuševalcev, strokovno področje izobraževanja in pogostost uporabe.
Keywords: bučno olje, senzorično ocenjevanje, sorta, sistem pridelave, način praženja
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1751; Downloads: 303
Full text (1015,19 KB) |
18. Primerjava tehnike pridelave oljnih buč v Sloveniji med leti 1998 in 2016Kristina Leva, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Pridelava oljnih buč v Sloveniji skozi leta narašča vse do 5800 ha, zato je s pomočjo ankete bila narejena analiza sprememb tehnike pridelave oljnih buč med leti 1998 in 2016. Analiziran je tudi vpliv izobrazbe (kmetijska, ne kmetijska), velikost kmetijskega gospodarstva (do 6 ha, 6 do 10 ha, nad 10 ha) in način pridelave (ekološka, konvencionalna in KOP-poljedelstvo) na tehniko pridelave oljnih buč. Anketiranje je izvedeno v pomurski, podravski in savinjski regiji. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva je v preučevanem obdobju večja za 0,6 ha. Velikost površin z oljnimi bučami pa se je iz 1 ha povečala na 3 ha. Pridelovalci še vedno uporabljajo 'Gleisdorfersko golico' in 'Slovensko golico'. Na trgu so registrirani novi pripravki za varstvo oljnih buč. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se pridelava oljnih buč v zadnjih desetletjih ni spremenila. Velikost kmetijskega gospodarstva ima vpliv na izbor sortnega materiala, zasnovo kolobarja, analizo tal, količino porabljenega semena na ha, spravilo in količino pridelka oljnih buč. Način pridelave vpliva na izbiro sortimenta, velikost pridelovalnih površin oljnih buč, zasnovo kolobarja, analizo tal, gnojenje, količino porabljenega semena, način setve ter na spravilo in količino pridelka.
Keywords: oljne buče / Slovenija / tehnika pridelave / anketa
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1827; Downloads: 136
Full text (849,00 KB) |
19. Pridelek soje v različnih pridelovalnih sistemihKatja Ratnik, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2016 smo v okviru trajnostnega projekta izvedli poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli. Namen je bil primerjati in ovrednotiti produktivnost sort soje (Glycine max (L.)
Merr.) v različnih pridelovalnih sistemih. Premerjani sta bili dve sorti ('ES Mentor' in 'Aligator') in integrirani (IPL), ekološki (EKO), biodinamični (BD) ter konvencionalni (KONV) pridelovalni sistem. V danih pridelovalnih razmerah med uporabljenimi tehnikami pridelave ni statistično značilnih razlik med izmerjeno vlago v zrnju, maso koreninskih nodulov, maso korenin, maso suhih stebel in listov ter žetvenimi indeksi.
Sicer pa se rast in razvoj med sortama 'ES Mentor' in 'Aligator' statistično značilno razlikujeta glede pridelka zrnja, mase korenin in pridelka. Višjo vrednost svežega in suhega zrnja dosega sorta 'ES Mentor', in sicer je
masa svežega zrnja 206,05 g (15 rastlin), suhega pa 173,20 g (15 rastlin), za sorto 'Aligator' pa masa svežega zrnja 163,26 g (15 rastlin), suhega pa 136,60 g (15 rastlin). Prav tako višja vrednost mase korenin pripada sorti 'ES Mentor', to je 29,55 g (15 rastlin), sorti 'Aligator' pa vrednost 22,95 g (15 rastlin). IPL obravnavanje daje najvišji pridelek (4,41 kg/10 m 2 ), BD obravnavanje pa najnižji pridelek (3,91 kg/10 m 2 ). Izmed sort višji
pridelek daje 'ES Mentor' (4,31 kg/10 m 2 ), nižjega pa 'Aligator' (4,01 kg/10 m 2 ).
Keywords: soja, pridelovalni sistem, sorta, pridelek
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1390; Downloads: 182
Full text (622,30 KB) |
20. Vpliv prekrivnih rastlin na rast plevelov v posevku oljnih buč (Cucurbita pepo L. convar, citrullina (L) Greb. var. styriaca Greb.)David Šket, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Prekrivne rastline so ena izmed možnosti omejevanja rasti plevelov v posevkih. V letu 2015 smo na Pohorskem dvoru pri Mariboru izvedli poljski poskus z različnimi prezimnimi podsevi in z oljno bučo kot glavno rastlino. Namen raziskave je v integriranem pridelovalnem sistemu preučiti vplive različnih prekrivnih rastlin na rast plevelov in pridelek bučnic. V poskus so bile vključene naslednje prezimne prekrivne rastline: ječmen (J), inkarnatka (I) in grašica (G), ki smo jih v maju, pred setvijo buč, povaljali z valjarjem rastlinske odeje (Roller Crimper) in belo deteljo (BD), ki smo jo sejali 21 dni po setvi buč. Rezultate rasti in razvoja plevelov smo primerjali z obravnavanjem brez podseva in glavne rastline (KON). Z analizo rezultatov lahko potrdimo, da prekrivne rastline (PR) statistično značilno vplivajo na zmanjševanje rasti plevelov in s tem na pridelek bučnic. Podsev ozimnega ječmena (J) najučinkoviteje omejuje rast plevelov, vendar ima tudi statistično značilen vpliv na manjši pridelek bučnic. Obravnavanji I in G učinkovito zavirata rast plevelov do razvojne faze oljnih buč BBCH 700. Intenzivna rast plevelov na I in G v poznejših razvojnih fazah ima statistično značilen vpliv na nižji pridelek bučnic v primerjavi z IPL in BD, ki imata statistično značilno najvišji pridelek bučnic; (IPL 979,4 kg na ha1 in BD 925,0 kg na ha1). Sklepamo lahko, da najbolje razplevelijo posevek buč ječmen, inkarnatka in na to grašica.
Keywords: prekrivne rastline, pleveli, valjar rastlinske odeje, oljne buče
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1926; Downloads: 188
Full text (943,78 KB) |
