1. Vpliv različnih barv protitočnih mrež na pridelek in kakovost hmelja (Humulus lupulus l.)Blaž Jelen, 2021, undergraduate thesis Abstract: Občasna neurja z močnim vetrom in točo lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo v proizvodnih nasadih hmelja. S protitočnimi mrežami lahko v primeru neurja s točo obvarujemo nasad pred izgubo pridelka in izpolnimo dogovorjene pogodbene količine. Na kmetiji Jelen v Dobriši vasi v Savinjski dolini smo v letu 2019 izvajali poljski poskus, kjer smo preučevali vpliv protitočnih mrež na količino in kakovost pridelka hmelja (vsebnost alfa kislin). Poskus je bil zasnovan v standardnem nasadu Aurore (2,4 m medvrstne razdalje, 1 m razmak v vrsti), za oporo je bila postavljena lesena žičnica višine 7,2 m. Poskus je imel štiri obravnavanja: 1. črna mreža, 2. bela mreža, 3. modra mreža in 4. kontrola brez mreže. Zastavili smo ga v obliki naključnega bloka v šestih ponovitvah. Mreže, ki so bile nameščene nad rastlinami hmelja, niso ovirale izvedbe agrotehničnih ukrepov v nasadu. Na podlagi rezultatov sklepamo, da protitočne mreže statistično značilno ne vplivajo na količino pridelka hmelja. Pri črnih mrežah se je nakazala višja vsebnost alfa kislin v primerjavi z ostalimi barvami mrež in kontrolo.
Keywords: hmelj, protitočne mreže, senčenje, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 30.09.2021; Views: 1220; Downloads: 71
 Full text (1,22 MB) |
2. Vpliv različnih rokov setve in razpleveljanja na rast in razvoj ter pridelek sončnic (Helianthus annuus L.)Petra Zemljak, 2021, master's thesis Abstract: V poljskem mikroposkusu (2008, Mihovci pri Veliki Nedelji) so bili s hibridom sončnice 'PR64A63' (Helianthus annuus L.) proučevani vplivi različnih rokov setve in stopnje zapleveljenosti na rast, razvoj in pridelek sončnic. Proučevan je bil vpliv različnih rokov in načinov razpleveljanja na merjene parametre (K rok ̶ razpleveljeno vso rastno dobo, Z rok ̶ zapleveljeno vso rastno dobo, Z1 rok ̶ razpleveljeno 6 tednov 50 % parcelice v primerjavi s kontrolnim K rokom, A rok ̶ razpleveljeno 3 tedne, B rok ̶ razpleveljeno 6 tednov). Razpleveljanje je bilo ključnega pomena predvsem v ranih razvojnih fazah, ko sončnice še niso prekrile tal. Z razpleveljanjem v zgodnjem obdobju lahko dosežemo optimalno višino rastlin. Največji povprečni pridelek je bil pri drugem roku setve (15. maj) 2,4 t ha־¹, sledi mu prvi rok setve (15. april) 2,2 t ha־¹, najmanjši pridelek je bil pri tretjem roku setve (15. junij) 1,7 t ha־¹. Rezultati so pokazali, da je kasnitev datuma setve značilno zmanjšala pridelek.
Keywords: sončnica, rok setve, razpleveljanje, rast in razvoj, pridelek
Published in DKUM: 26.07.2021; Views: 1123; Downloads: 74
Full text (2,81 MB) |
3. Agroekologija s primeri agroekoloških praks2021 Abstract: Namen te knjige je ponazoriti, kako temeljna načela agroekologije delujejo v različnih kmetijskih okoljih in kako jih je mogoče uporabiti pri reševanju praktičnih primerov. Prvi del knjige je namenjen bolj teoretičnemu razumevanju razvoja agrekoloških pristopov, prikazu temeljnih načel in različnih agroekoloških praks na nivoju pridelovalnih sistemov in kmetijske krajine. V drugem delu knjige smo skušali izpostaviti praktične primere agroekoloških praks različnih kmetijskih okolij in disciplin. Čeprav ni bilo mogoče zajeti vseh pomembnih agroekoloških vidikov v kmetijstvu, upamo, da bo knjiga zagotovila osnovni vpogled v načela, vzorce in metodologijo za vključitev agroekologije v različne kmetijske prakse in bo ustrezen učni pripomoček za študente ali priročno branje za strokovno ali drugo širšo javnost.
Keywords: kmetistvo, agroekologija, trajnost, živinoreja, talna biota, sekvestracija ogljika, biodiverziteta, ekološko kmetijstvo, lokalni trg
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 1206; Downloads: 76
 Link to file |
4. Rast in razvoj navadne pire v različnih pridelovalnih sistemihŽan Fuks, 2020, undergraduate thesis Abstract: Na trajnostnem poskusu na UKC Pohorski dvor, so bili leta 2019 analizirani vplivi štirih pridelovalnih sistemov (konvencionalni (KON), integrirani (INT), ekološki (EKO), biodinamični (BD)) in kontrolne obravnave (K) na pridelek navadne pire, višino rastlin, produktivno razraščanje in pojav bolezni ter škodljivcev. Namen poskusa je dokazati, da se s to nezahtevno poljščino lahko pridela primerljive pridelke v ekološkem kmetijstvu, napram pridelkom v intenzivnem kmetijstvu. Povprečen pridelek je variiral od 2951 kg/ha (K) do 4183 kg/ha (BD). Višina rastlin je od 121,5 cm (K) do 137,2 cm (BD). Pridelek in višina se med obravnavanimi pridelovalnimi sistemi statistično značilno ne razlikujeta, statistično nižji pridelek je le v K, ki pa je statistično značilno enak INT. Koeficient produktivnega razraščanja znaša v povprečju 1,37, med obravnavanimi pa ni statističnih razlik. Napad bolezni Puccinie graminis je na intenzivnih obravnavanjih statistično značilno manjši, kot na ekoloških in kontrolnih obravnavanjih. Napad Septoria nodorum je bil statistično značilno višji pri KON obravnavanjih, napram ostalim. Analiza je pokazala tudi, da je Septoria tritici statistično značilno bolj napadla BD obravnavanje, manj pa INT. Pri napadu škodljivcev ni zabeleženih statistično značilnih razlik. Glede na rezultate, se merjeni parametri statistično značilno ne razlikujejo glede na pridelovalne sisteme.
Keywords: Pira, pridelovalni sistem, pridelek
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 1043; Downloads: 135
Full text (635,80 KB) |
5. Primernost uporabe klorofilmerskih odčitkov za dognojevanje koruzeBlaž Bauman, 2020, undergraduate thesis Abstract: Pri gnojenju koruze se mora upoštevati količina mineraliziranega dušika (N-min) v tleh tako pred setvijo kot ob dognojevanju. Na njivi v Žitencah v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah je v poskusu, s štirimi obravnavanji (0 – kontrola, 20 + 30 kg N ha-1, 40 + 60 kg N ha-1 in 70 + 80 kg N ha-1 ob setvi in ob dognojevanju v istem zaporedju) analiziran vpliv odmerkov dušika na vsebnost klorofila v listih, silažno maso ter pridelek zrnja. Pridelek zrnja je največji pri odmerku 40 kg N ha-1 ob setvi in 70 kg N ha-1 pri dognojevanju v fazi BBCH 17/19. Vrednost klorofilmerskega odčitka je v fazi BBCH 7 – 9 pri kontroli 501, pri 70 kg N ha-1 pa 610. Korelacijski koeficient med klorofilmerskimi odčitki in pridelkom zrnja kaže 80 odstotno povezanost in čvrsto korelirata.
Keywords: klorofilmeter, koruza, dušik, dognojevanje, pridelek
Published in DKUM: 27.07.2020; Views: 1059; Downloads: 122
Full text (620,83 KB) |
6. Pridelek poljščin in zelenjadnic v odvisnosti od kolobarja v različnih pridelovalnih sistemihIvica Setinšek, 2019, master's thesis/paper Abstract: V kmetijstvu poznamo več pridelovalnih sistemov. S spodbujanjem trajnostnega kmetijstva se je pojavila potreba po raziskavah in utemeljitvah pozitivnih doprinosov ekološkega kmetijstva na okolje in pridelke. Zato se je v letu 2007 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM zasnoval večletni poljski poskus, ki vključuje konvencionalen, integriran, ekološki in biodinamični pridelovalni sistem. V poskus sta vključena dva kolobarja. V prvega so vključene tipične rastline za to območje (pšenica, zelje, paprika in oljne buče), drugi pa je zasnovan kot alternativni kolobar (pira, rdeča pesa, fižol in oljni riček). Cilj raziskave je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov in kolobarja na pridelek. Preveriti želimo ali pridelovalni sistem odločilno vpliva na oblikovanje pridelka poljščin in zelenjadnic. Rezultati kažejo statistično značilen vpliv DTM na pridelek. Pridelovalni sistem v večini primerov nima statistično značilnega vpliva na pridelke manj poznanih rastlin.
Keywords: pridelovalni sistem, kolobar, pridelek, žita, oljnice, zelenjadnice
Published in DKUM: 30.01.2019; Views: 1497; Downloads: 184
Full text (764,74 KB) |
7. Yield performance and agronomic efficiency in oil pumpkins (Cucurbita pepo L. group Pepo) depending on production systems and varietiesManfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar, Martina Bavec, Martina Robačer, Tjaša Vukmanič, Urška Lisec, Franc Bavec, 2017, original scientific article Abstract: In 2013 and 2014, a long-term trial (which was established in 2007) was conducted at the University Agricultural Centre in Pivola near Hoče. It included different production systems (conventional, integrated, organic, biodynamic), carried out in a field trial with oil pumpkins. The aim of the research was to analyse the effects of different production systems, varieties (hybrid and population variety) and years of production, on formation of oil pumpkin yields. The agricultural practice has been carried out in accordance with the applicable legislations and standards for the individual production system. When sowing, before fertilizing with nitrogen in early June and after the harvest, the amount of soil mineral nitrogen was monitored. We evaluated the number and weight of harvestable, unripe and decayed fruits, and yield of oil seed pumpkins and calculated the agronomic efficiency of the applied nutrients. The results showed that the year of production, the production system and the variety have a significant effect on some fruit characteristics and the yield of oil pumpkin seeds. The content of soil mineral nitrogen in May and September was significantly influenced by the production system and the year. In June, only the production system had a significant effect. The hybrid significantly increased the yields of oil pumpkin seeds in all production systems, even in the year that was less suitable for production. The agronomic efficiency of the applied nutrients in the biodynamic and organic production system is higher or equal than in the conventional production system, similarly, agronomic efficiency is higher in the hybrid compared to the oldest population variety efficiently. A comparable oil pumpkin yield can be expected in biodynamic and organic production, when proper nutrition and well carried out cultivation practices are combined with a new variety, when compared to less sustainable production systems, which often cause damage to the environment.
Keywords: production systems, variety, oil pumkins, mineral nitrogen, agronomic efficiency, yield
Published in DKUM: 10.10.2018; Views: 2139; Downloads: 370
Full text (290,91 KB)
This document has many files! More... |
8. Povezava med vsebnostjo rastlinam dostopnega dušika v tleh in nitratov v listih hmelja (Humulus lupulus L.) pred drugim dognojevanjem in njun vpliv na pridelekKlara Četina, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Gnojenje z dušikom (N) vpliva na količino in kakovost pridelka hmelja sorte Aurora. Namen je preveriti različne odmerke N v obliki KAN-a (27 %) za prvo dognojevanje (A sklop 0 kg N/ha, B sklop 25 kg N/ha, C sklop 50 kg N/ha, D sklop 75 in E sklop 100 kg N/ha) in njihov vpliv na vsebnost Nmin v tleh in nitratnega N v listih hmelja v času tik pred drugim dognojevanjem hmelja sorte Aurora. Po izvedenih analizah so za drugo dognojevanje dodani različni odmerki N (0, 25, 50, 75, in 100 kg N/ha) v vseh sklopih, za tretje dognojevanje pa je odmerek N enak za vse parcele (50 kg N/ha). V obdobju tehnološke zrelosti je izvrednoten pridelek storžkov in analizirana vsebnost nitratov ter vsebnost alfa-kislin v storžkih. Rezultati kažejo pozitivne trende korelacijskih povezav med Nmin v tleh in vsebnostjo nitrata v listih hmelja pred drugim dognojevanjem. V poskusnih razmerah pa Nmin v tleh in vsebnost nitratov v listih hmelja pred drugim dognojevanjem ne kaže vpliva na pridelek storžkov. Obstaja pa tudi šibka povezava med skupno količino dodanega dušika v treh odmerkih in količino pridelka.
Keywords: gnojenje, dušik, hmelj, pridelek, Nmin, nitrati
Published in DKUM: 18.06.2018; Views: 1900; Downloads: 128
Full text (1,26 MB) |
9. Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in rast sladke koruzeNataša Šalamun, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V SV delu Slovenije smo v letu 2008 proučevali vpliv gnojenja sladke koruze (Zea mays L. saccharata Sturt.) z organskimi (bučne pogače in digestat) in mineralnimi (KAN in Entec 26) gnojili s štirimi različnimi ciljnimi vrednostmi Nmin (70, 120, 170 in 220 N ha-1). Raziskovali smo vsebnost NO3-N in vitamina C v steblu in zrnih sladke koruze, morfološke lastnosti sladke koruze ob spravilu, ostanke dušika ob spravilu ter skupni in tržni pridelek. Odmerki N statistično vplivajo na vitamin C v zrnju ter na nitrate v zrnju in steblu. Gnojilo vpliva samo na nitrate v zrnju. Bučne pogače dosegajo statistično značilno enake ali višje vrednosti z mineralnim gnojilom (KAN, Entec 26) pri višini sladke koruze, širini in dolžini listov, številu vrst na storžu in dolžini storža ter skupnem in tržnem pridelku. Gnojenje z večjim odmerkom dušika daje večji pridelek sladke koruze, čeprav se najvišja odmerka (ciljna vrednost 170 in 220 kg N ha-1) statistično ne razlikujeta. Pri gnojenju z bučnimi pogačami so doseženi dobri rezultati tudi z manjšimi odmerki N ha-1. S ciljno vrednostjo 70 kg N ha-1 smo z bučnimi pogačami dosegli višji pridelek od ostalih gnojili (digestat, KAN in Entec 26) pri ciljni vrednosti 120 kg N ha-1, oziroma z digestatom pri ciljni vrednosti 170 in 220 kg N ha-1. Z bučnimi pogačami je bil gnojen najvišji skupni (15388 kg ha-1) in tržni pridelek (12953 kg ha-1).
Keywords: sladka koruza, Nmin, gnojila, bučne pogače, digestat
Published in DKUM: 20.04.2018; Views: 2208; Downloads: 125
Full text (1,44 MB) |
10. Ecological efficiency of production and the ecological footprint of organic agricultureMatjaž Turinek, Maja Turinek, Silva Grobelnik Mlakar, Franc Bavec, Martina Bavec, 2010, review article Abstract: The rising energy prices and climatic changes have intensified the search for alternative farming systems where energy consumption per unit would be lowered. A long-term field trial, started in 2007 at the University of Maribor, focuses on food quality and the ecological foot print of convential (CON), integrated (INT), organic (ORG) anf biodynamic (BD) systems in production of wheat (Triticum aestivum L.) and spelt (Triticum spelta L.), mainly due to the non-use of external synthetic production factors. When yields are added to the equation, the ORG and BD systems emerge also as more efficient per unit of land area. Thus, the ORG and BD system present viable alternatives for reducing the impact of agriculture on climate change, while ensuring a more sustainable food security.
Keywords: organic agriculture, biodynamic agriculture, ecological footprint, comparison of farming systems
Published in DKUM: 29.03.2018; Views: 2103; Downloads: 134
Full text (141,68 KB)
This document has many files! More... |
