| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 41
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
ODNOS ŠTUDENTOV RAZREDNEGA POUKA DO LIKOVNE VZGOJE
Urška Obreza, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili zgodovino likovne vzgoje na Slovenskem in glavne značilnosti le-te v osnovni šoli, zgodovino izobraževanja učiteljev pri nas, izobraževanje učiteljev razrednega pouka danes in v prihodnosti, predvsem pa nas je zanimal odnos in izkušnje študentov razrednega pouka do oziroma z likovno vzgojo v osnovni šoli in če se pri tem pojavljajo razlike med študenti nižjih in višjih letnikov študija razrednega pouka. Zato smo izvedli kvantitativno in kvalitativno raziskavo na podlagi anketnega vprašalnika, ki ga sestavlja dvajset trditev, ki se nanašajo na izkušnje študentov z likovno vzgojo v osnovni šoli in stališče do nje. Ugotovili smo, da je bila likovna vzgoja v osnovni šoli zelo priljubljen predmet in da se v večini primerov ni zanemarjalo njegovega pomena, na drugi strani pa se pri izvajanju pouka pojavljajo pomanjkljivosti pri pokrivanju likovnih področij, organiziranju likovnih delavnic za učence in njihove starše in prikazovanju umetniških reprodukcij, čemur bo v prihodnje potrebno posvetiti več pozornosti. Razlike v odnosu do pomena likovne vzgoje se kažejo med študenti nižjih in višjih letnikov študija, saj študenti 3. in še v večjem številu 4. letnika v primerjavi  s 1. in 2. letnikom likovno vzgojo sprejemajo kot bolj pomembno in zahtevno tako za učitelje kot za učence.
Keywords: likovna vzgoja, razredni pouk, študentje razrednega pouka, učitelj razrednega pouka, odnos do likovne vzgoje, izkušnje z likovno vzgojo
Published: 06.07.2009; Views: 2496; Downloads: 212
.pdf Full text (17,89 MB)

2.
ANALIZA IZBORA BARVE IN OBLIKE PRI OSNOVNOŠOLCIH IN ŠTUDENTIH OB POSAMEZNIH POJMIH
Tjaša Mahne, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali barvo, barvne dimenzije in razložili psihološko-simbolne vrednosti barv. V nadaljevanju smo predstavili obliko, podrobneje smo se dotaknili psihodiagnostične vrednosti črt in oblik. To poglavje vsebuje podpoglavje o različnih črtah in o diagnostični vrednosti črt in oblik na otroških risbah. Opisali smo tudi odnos med barvo in obliko ter razvoj likovnega izražanja otrok. V empiričnem delu nas je zanimalo, katero barvo in obliko bodo izbrali osnovnošolci in študentje razrednega pouka v preizkusu, sestavljenem iz dvanajstih pojmov: varnost, nevarnost, tiho, glasno, zima, poletje, veselje, žalost, mirovanje, gibanje, moč, šibkost. Zanimalo nas je, katere barve prevladujejo pri pestrih barvah: tople ali hladne barve in nepestrih barvah: bela ali črna barva in katere oblike: mehke ali trde oblike. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo odgovore na raziskovalna vprašanja v poglobljenih analizah, povzamemo pa lahko naslednje: osnovnošolci in študentje so za posamezen pojem večinoma izbrali enako najpogostejšo barvo, pri izbiri oblike pa različno najpogostejšo obliko. Razpršenost odstotkov je večja pri izbiri oblike. Izrazitejše odstotke pri izbiri barve in oblike so izbrali predvsem študentje. Glede na pestre barve so se osnovnošolci in študentje ob posameznem pojmu večinoma odločali za enako barvo (toplo oz. hladno barvo). Ob posameznih pojmih nekoliko prevladuje izbira toplih barv. Glede na nepestre barve so se osnovnošolci in študentje večinoma odločali za enako barvo. Prav tako so se pri izbiri oblike večinoma odločali za enako obliko (mehko oz. trdo obliko). Osnovnošolci so ob posameznih pojmih pogosteje izbrali trde oblike, kot študenti.
Keywords: likovna vzgoja, barva, oblika, povezava barve in oblike
Published: 18.05.2010; Views: 2217; Downloads: 283
.pdf Full text (738,59 KB)

3.
AKTIVNOST UČITELJA IN UČENCEV V FAZI LIKOVNEGA USTVARJANJA
Barbara Benko, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo v teoretičnem delu opisuje ustvarjalnost kot temelj likovne vzgoje. Le dobro poznavanje ustvarjalnosti in ustvarjalnega procesa nas pripelje do ustvarjalnega izražanja učencev pri urah likovne vzgoje. Predstavili smo pogoje, ki morajo biti pri tem izpolnjeni, saj je uspešnost učencev pri likovni dejavnosti odvisna predvsem od njihove izpolnitve. Nato pa smo opisali artikulacijo učne ure likovne vzgoje, pri kateri smo se osredotočili predvsem na njen osrednji del, torej na fazo ustvarjanja in njene značilnosti. Empirični del diplomskega dela zajema študijo primera, s katero smo želeli ugotoviti, kaj se dogaja v osrednjem delu ure likovne vzgoje, torej v fazi likovnega ustvarjanja. Z vpogledom v dogajanje in proučitvijo stanja smo želeli ugotoviti, kako učitelji opravljajo svoje naloge in kako učenci rešujejo nalogo, ki jim je bila dana v reševanje. Pri tem smo bili pozorni na težave, s katerimi se srečujejo učitelji in učenci v osrednjem delu ure likovne vzgoje, in kako uspešno jih odpravljajo. V raziskavi so sodelovali učenci prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega razreda treh osnovnih šol in njihovi razredni učitelji. Podatke smo zbirali z neposrednim opazovanjem, snemanjem ur s kamero in fotografiranjem. Na podlagi transkripcije smo analizirali učne ure. Ugotovitve so pokazale, da imajo na uspešno likovno izražanje učencev velik vpliv uvodni del ure in pravilno izbrane in uporabljene učne metode in oblike dela. Ugotovitve pa prav tako kažejo, kako pomembno je učiteljevo poznavanje likovnih področij in likovnih pojmov, saj lahko njegovo neznanje močno zamaje temeljne cilje likovne vzgoje in njenih področij.
Keywords: ustvarjalnost, ustvarjalni proces, likovna ustvarjalnost, likovno izražanje, vloga učitelja, vloga učenca
Published: 02.01.2013; Views: 1474; Downloads: 252
.pdf Full text (2,48 MB)

4.
ODNOS UČENCEV DO LIKOVNIH DEL UMETNIKOV
Martina Eder, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava odnos mlajših otrok do likovnih del umetnikov, ki je eno izmed pomembnih področij likovnega razvoja otrok. V teoretičnem delu opredeljuje opazovanje in zaznavanje v splošnem pomenu kot tudi opazovanje in zaznavanje likovnih del v izobraževalnem procesu. Ob tem so zajete tudi plasti likovnega dela, ki so pomembne za razumevanje diplomskega dela. Ker pa je naloga osredotočena na mlajše osnovnošolske učence, njihovo opazovanje in vrednotenje likovnih del, je predstavljeno tudi vrednotenje likovnih del, izbira primernih del za likovno vrednotenje ter kako to vrednotenje izvajajmo pri likovni vzgoji. Zadnji del je namenjen nič manj pomembnemu delu likovne vzgoje, in sicer razstavam likovnih del, obiskom galerij in ekskurzijam. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšen je odnos učencev do izbranih likovnih del umetnikov, kako likovna dela opazujejo, jih opisujejo in vrednotijo pa tudi kakšna čustva v njih vzbujajo posamezne reprodukcije likovnih del priznanih umetnikov. V raziskavi so sodelovali učenci prvega, tretjega in petega razreda mariborske osnovne šole. Podatki so bili zbrani z intervjujem, nato pa so bili na osnovi transkripcije odgovori učencev analizirani. Ugotovitve so pokazale, da so učenci petega razreda bolj dovzetni za likovna dela kot mlajši učenci, njihovi čustveni odzivi pa so bili različni in odvisni od posameznih del; večinoma so likovna dela v njih vzbujala pozitivne občutke. Ugotovili smo tudi, da učenci vseh treh razredov zlahka prepoznajo razliko med dvema likovnima deloma, vendar le takrat, kadar sodita na različno likovno področje.
Keywords: Likovna dela umetnikov, reprodukcije likovnih del, opazovanje, zaznavanje, vrednotenje likovnih del.
Published: 28.05.2013; Views: 1139; Downloads: 237
.pdf Full text (1,56 MB)

5.
LIKOVNI MOTIVI PRI LIKOVNI VZGOJI
Mojca Ferk, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se posvetili likovnim motivom v osnovni šoli oziroma temu, kaj najpogosteje vpliva na učitelje pri izbiri le-teh. Zanimalo nas je predvsem, kateri likovni motivi se učiteljem zdijo primerni za učence v prvem triletju in katere načine za predstavo motivov uporabljajo. Cilj raziskave je bil proučiti, katere motive izbirajo učitelji ter kakšna merila za izbor si pri tem postavijo. V teoretičnem delu smo se osredotočili na vlogo likovnega motiva v osnovni šoli na razredni stopnji. Za raziskovanje smo v empiričnem delu naloge uporabili kavzalno-neeksperimentalno in kvalitativno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Intervjuje smo izvedli osebno z učiteljicami prvega triletja 9-letnih OŠ po Sloveniji, v mesecih oktober, november in december 2012; identiteta intervjuvanih pa je na njihovo željo prikrita. V drugem delu empiričnega raziskovanja smo opravili analizo likovnih del otrok iz dveh podravskih osnovnih šol. Z izvedbo intervjujev in s samo analizo del smo dobili potrebne odgovore na že vnaprej postavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da učiteljice, ki so bile intervjuvane, pri izbiri likovnih motivov upoštevajo predvsem starost otrok in okolje, v katerem otroci živijo; izbirajo motive, ki so učencem blizu, so jim poznani, pogosto pa izhajajo le iz snovi iz drugih predmetnih področij in premalo pozornosti posvetijo likovni tehniki, ki je soodvisna od likovnega motiva. V večini primerov izbirajo enake likovne podlage, brez ozira na izbrano likovno tehniko in ponujen motiv.
Keywords: likovni motivi, likovna vzgoja, osnovna šola, učitelj, razredni pouk
Published: 13.03.2014; Views: 3389; Downloads: 474
.pdf Full text (2,16 MB)

6.
LIKOVNO IZRAŽANJE UČENCEV IZVEN POUKA LIKOVNE UMETNOSTI
Iris Cepič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opredeljuje likovno izražanje učencev izven pouka likovne umetnosti v času pouka. V teoretičnem delu pojasnjuje, kaj je to likovno izražanje, kaj je to motiv, ter pomen motivov za likovno izražanje.Podrobneje opisuje tudi risarske in slikarske tehnike, predvsem tiste, ki so preprostejše za uporabo in dostopne kadar koli. Diplomsko delo vsebuje tudi poglavje motivacija, saj so se nekateri učenci likovno izražali tudi med odmori, kar pa ni pogojeno z oceno. V empiričnem delu predstavlja izdelke učencev od prvega do četrtega razreda, kateri niso bili ustvarjeni pri pouku likovne umetnosti. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako pogosto se učenci likovno izražajo med odmori ali ko končajo z delom pri pouku. V raziskavi so sodelovali učenci od prvega do četrtega razreda. Vsi odgovori na zastavljena vprašanja so bili pridobljeni z metodo študija primera, in sicer z opazovanjem z udeležbo in intervjujem, pri čemer opazovanje ni zajemalo pouka likovne umetnosti. Ugotovitve so pokazale, da se učenci od prvega do četrtega razreda likovno izražajo ne le med poukom likovne umetnosti, ampak tudi med odmori.
Keywords: Dejavnosti med odmori, likovno izražanje, razredni pouk, risanje
Published: 04.06.2014; Views: 1127; Downloads: 80
.pdf Full text (998,50 KB)

7.
ODNOS UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA DO PREDMETA LIKOVNA UMETNOST
Simona Volovšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava odnos učiteljev razrednega pouka do predmeta likovna umetnost. V teoretičnem delu smo opredelili predmet likovna umetnost in opisali njegov pomen v osnovni šoli. Osvetlili smo razvoj predmeta likovna umetnost v evropskem prostoru ter podrobneje razvoj tega predmeta na Slovenskem. V nadaljevanju smo raziskovali, kako je izobraževanje razrednih učiteljev potekalo v preteklosti in kako se bodoči učitelji izobražujejo zdaj. V diplomsko delo smo vključili tudi raziskavo, ki opisuje profile učiteljev likovne umetnosti. Cilj diplomske naloge je spoznati, kakšen je odnos učiteljev razrednega pouka do likovne umetnosti, kako se je ta odnos spreminjal skozi leta njihovega šolanja ter profesionalne poti. Učitelje smo tudi povprašali, kakšno je njihovo počutje ob poučevanju ter katero področje likovne umetnosti imajo najraje. V raziskavi je sodelovalo 8 učiteljic, ki so bile intervjuvane, pogovor smo tudi posneli. Naredili smo transkripcijo ter podatke analizirali. Ugotovili smo, da ima večina učiteljic dober odnos do likovne umetnosti ter do poučevanja, vendar pa opažajo nekaj pomanjkljivosti glede izobraževanja učiteljev tako v preteklosti kot v sedanjosti.
Keywords: odnos, učitelj razrednega pouka, predmet likovna umetnost, razvoj predmeta likovna umetnost, profili.
Published: 10.12.2014; Views: 1256; Downloads: 116
.pdf Full text (468,44 KB)

8.
BRANJE SLIKANIC V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Anja Ledinek, 2015, master's thesis

Abstract: Za bogato doživeto zgodbo slikanice je potrebno upoštevati verbalni in vizualni del slikanice – celostno branje. Namen magistrskega dela je bil preučiti dosedanji način obravnave slikanic in posledično razumevanje ter izboljšati razumevanje po dodatnem poglabljanju v likovni del. Cilj raziskave – izboljšanje strategije branja slikanice s poudarkom na doslej zanemarjenem vizualnem kodu – je bil dosežen z izpeljavo akcijske raziskave v štirih korakih, in sicer s poudarkom na vedno večjem poglabljanju v vizualni del. V raziskavo je bilo vključenih trinajst učencev tretjega razreda osnovne šole. Po vsakem izmed izvedenih korakov so učenci individualno ustno odgovarjali na vprašanja odprtega tipa. Odgovori so bili zvočno posneti in zatem transkribirani ter obdelani na nivoju deskriptivne statistike. Z vprašalnikom smo želeli ugotoviti, iz katerega dela slikanice (iz verbalnega, iz vizualnega ali iz kombinacije verbalnega in vizualnega dela) so učenci za posamezni odgovor pridobili informacije. Iz analize odgovorov je razvidno, da so učenci v vedno večji meri pridobivali informacije iz vizualnega dela slikanice in jih nato smiselno usklajevali s tistimi iz besedila. V zadnjem koraku (obravnava slikanice brez besedila) so učenci pokazali usvojeno znanje in oblikovali zgodbo zgolj na podlagi slik. Akcijska raziskava je bila učinkovita, saj so se učenci začeli zavedati pomena ilustracij v slikanicah.
Keywords: slikanica, vizualni del slikanice, akcijska raziskava, celostno branje, obravnava slikanic pri pouku
Published: 12.10.2015; Views: 1414; Downloads: 203
.pdf Full text (2,04 MB)

9.
STRATEGIJE MOTIVIRANJA UČENCEV ZA LIKOVNO DELO V UVODNEM DELU UČNE URE - ŠTUDIJA PRIMERA
Rebeka Dušak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava strategije motiviranja učencev za likovno delo v uvodnem delu učne ure. V teoretičnem delu pojasnimo pomen motivacije pri pouku likovne umetnosti. Opišemo tudi učno motivacijo in splošen pojem motivacija, njegove elemente ter njegova teoretična izhodišča. Dotaknemo se same artikulacije učne ure, pri čemer se osredotočamo na njen uvodni del. Predstavimo tudi učne metode in oblike dela ter učne medije, ki jih učitelj uporablja pri učnem procesu. V empiričnem delu predstavimo rezultate raziskave, v kateri so sodelovali učitelji in učenci tretjih razredov različnih osnovnih šol v Posavju. Raziskava zajema analizo uvodnega dela učne ure s poudarkom na motivaciji. Podatki so bili pridobljeni z neposredno udeležbo pri hospitiranih urah in z intervjujem. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, katere strategije motiviranja uporablja učitelj pri uvodnem delu učne ure, na kakšen način jih izvaja in kako je pri tem uspešen. Raziskava odpira pot obsežnejšim raziskavam, ki bi jih bilo smiselno izvesti na področjih motivacije učiteljev in prenosa te motivacije na učence.
Keywords: motivacija, motivacija pri likovni umetnosti, teorije motivacije, učne oblike, učne metode, učni mediji
Published: 22.07.2015; Views: 777; Downloads: 105
.pdf Full text (6,63 MB)

10.
NAČRTOVANJE LIKOVNIH NALOG IZVEN UČILNICE V 2. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Maja Hazenmali, 2015, master's thesis

Abstract: Učitelji v večini ne izvajajo pouka likovne umetnosti izven učilnice. Prostor izven učilnice nam ponuja zelo veliko najrazličnejših možnosti za izvajanje likovnih nalog, ki jih premalokrat izkoristimo. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem delu je predstavljeno učenje izven učilnice, spodbujanje aktivne vloge učenca izven učilnice, varnost izven učilnice, likovna umetnost izven učilnice, motivacija učencev izven učilnice, pomen okolja. V nadaljevanju smo se v teoretičnem delu dotaknili še avtentičnega prostora. Podrobneje smo še opisali pripravo učitelja na pouk izven učilnice, izbiro likovnih nalog, razvijanje pojmov izven učilnice, likovna področja in likovne tehnike, metode dela. Teoretični del smo posvetili še likovnim delom umetnikov. Predstavili pa smo tudi umetnike, ki so izhajali iz narave in so nam predstavljali navdih za pripravo ter izvedbo likovnih nalog izven učilnice. Empirični del je študija primera, kjer so opisi praktičnih primerov izvedbe in analize posameznih elementov. Vzorec udeleženih zajema učence 2. razreda ene izmed štajerskih osnovnih šol. Podatke smo zbrali z načrtnim opazovanjem, anketiranjem učencev in intervjuvanjem učiteljice razredničarke. Ugotovili smo, da mora učitelj likovne naloge prilagoditi izvedbi zunaj učilnice, kar od učitelja zahteva več priprave. Učenci so na splošno zelo motivirani za delo zunaj učilnice, še posebej jih pritegne material.
Keywords: Likovne naloge, izven učilnice, možnosti izvajanja, izvedba, učenci 2. razreda.
Published: 27.10.2015; Views: 736; Downloads: 96
.pdf Full text (1,97 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica