| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRSTI V MARIBORU
Marijana Baraba, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava značilnosti prsti v Mariboru. O značilnostih prsti in njenem nastanku je bilo do danes raziskanega ţe veliko. Smer pedogeografije, ki se ukvarja z nastankom, razvojem in pomenom prsti v mestu, je kot veda in znanost mlada. V Sloveniji se komaj razvija, zato je bila večina uporabljenih gradiv o mestnih prsteh v angleškem jeziku. V teoretičnem delu smo preučevali razvoj mestnih prsti, njihov pomen in funkcije ter same definicije pojma mestne oz. urbane prsti in sorodnih pojmov. Eden prvih, ki je definiral pojem mestnih prsti je, Bockheim. Definiral jih je kot ''Prst, ki jo sestavlja neagrarni, umetno ustvarjen površinski sloj, debel več kot 50 cm in je nastal kot posledica mešanja, polnjenja ali onesnaţevanja površja v mestnem in obmestnem okolju.'' (Craul, 1985). Definicij pa tudi klasifikacij mestnih prsti je več, zato smo v diplomi povzeli različne klasifikacije in poimenovanja. Z diplomskim delom smo ţeleli poleg teoretične obravnave mestnih prsti ugotoviti oz. raziskati, kolikšen je vpliv človeka in človeških dejavnosti na prsti v Mariboru. Empirični del naloge zajema terensko delo (odvzem vzorcev prsti s svedrom in vzorčenje prsti) in laboratorijsko delo (določanje fizikalnih in kemijskih lastnosti vzorcev prsti). Za analizo profilov prsti v mestu smo določili pet po rabi tal različnih lokacij in pri vsaki odvzeli dva vzorca na dveh različnih globinah (cca. na 10 in na 20 cm). Z analizo vzorcev smo dobili fizikalne in kemijske značilnosti prsti na teh petih lokacijah v Mariboru. Na podlagi rezultatov smo nato povzeli skupne značilnosti prsti v Mariboru. O vplivu človeka na prsti iz teh rezultatov nismo mogli neposredno sklepati, zato smo vpliv človeka določili glede na vrsto skeleta in glede na lokacijo.
Ključne besede: Značilnosti, funkcije in pomen prsti, mestne prsti, antropogene prsti, Maribor, Slovenija
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 2925; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

2.
Vpliv inkapsulacijske dehidracije na morfologijo, regeneracijo ter aklimatizacijo in vitro vzgojene rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)
Marijana Baraba, 2015, diplomsko delo

Opis: Rebrinčevolistna hladnikovka ali hladnikija (Hladnikia plastinacifolia Rchb.) je ledenodobna endemična vrsta, ki v naravi raste samo na majhnem območju Trnovskega gozda v Sloveniji in je zato zelo ranljiva vrsta. Zavarovana je in situ in ex situ. Ex situ jo ohranjajo v botaničnem vrtu v Ljubljani. In situ jo hranimo in vitro na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer razvijamo postopke za dolgoročno hrambo s pomočjo krioprezervacije z inkapsulacijsko dehidracijo (ID). Krioprezervacijske metode lahko vplivajo na gensko stabilnost rastlinskega materiala, te pa na spremenjeno morfologijo rastline. Namen diplomske naloge je raziskati, ali krioprezervacija z ID izzove morfološke spremembe rastlinskega materiala. Primerjali smo morfološke značilnosti treh nekrioprezerviranih (ne-krio) in krioperezerviranih (krio) linij hladnikovke. Med vcepki ne-krio in krio linij večinoma nismo opazili statistično značilnih razlik v številu novih brstov, višini vcepkov, prisotnosti kalusa ter številu in dolžini korenin. Ne-krio vcepki so regenerirali v povprečju 1,2 brsta na vcepek. Vcepki krio linij so imeli v povprečju 1,8 brsta na vcepek, a so bili ti v povprečju nekoliko nižji kot vcepki krio linij. Pri ne-krio vcepkih se je tvorilo več kalusa kot pri krio vcepkih. Korenine so se tvorile na več kot 90 % ne-krio vcepkov, ki so imeli najpogosteje več kot 15 korenin. Na krio vcepkih so se korenine tvorile na 77,6 % vcepkov, in sicer so se najpogosteje tvorile od 1 do 4 korenine. Zadnja faza mikropropagacije, aklimatizacija vcepkov, je trajala 75 dni v rastni komori in nato 25 dni na prostem, v gredi so preživeli samo trije krio vcepki. V prihodnje bo treba optimizirati proces aklimatizacije.
Ključne besede: rebrinčevolistna hladnikovka, tkivna kultura, mikropropagacija, morfološke značilnosti rastlin, aklimatizacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 868; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici