Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: UVOD: Rak pljuč je v svetu zelo pogosta bolezen, tako po stopnji obolevnosti kot tudi umrljivosti. Bolezen se pogosto odkrije že v napredovalni fazi, saj pacienti znake in simptome opazijo pozno. Pacient mora o svoji bolezni prejeti informacije, ki jih razume, saj ima to velik vpliv na izid zdravljenja. Pacientom, ki kadijo, je potrebno tudi razložiti, kako pomembno je, da le-tega opustijo. METODE: Raziskava temelji na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Podatki so zbrani s pomočjo strukturiranega vprašalnika. Sodelovalo je 100 pacientov, ki so bili hospitalizirani v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, na oddelku za interventno pulmologijo. Razdelili smo jih v dve skupini. Eksperimentalna skupina je prejela individualno prilagojeno zloženko obravnave in zdravljenja, kontrolna skupina pa je bila deležna standardne obravnave. Anketiranje smo izvajali na treh stopnjah, in sicer na dan hospitalizacije, na dan odpusta in teden dni po končani hospitalizaciji. Uporabljena je bila opisna statistika. REZULTATI: Oblikovali in izdelali smo individualno prilagojeni zloženki obravnave in zdravljenja z naslovom Moja bolezen pljučni rak in Opuščanje kajenja. Na dan hospitalizacije skoraj polovica anketirancev v kontrolni skupini (41 %) meni, da so slabo ali zelo slabo ozaveščeni o pljučnem raku, na dan odpusta je 64 % vprašanih ozaveščenih dobro ali zelo dobro. En teden po končani hospitalizaciji jih je večina (74 %) ozaveščenih dobro ali zelo dobro. V testni skupini je na dan hospitalizacije o pljučnem raku prav tako zelo slabo ali slabo ozaveščena skoraj polovica vprašanih (n=24, 48 %). Na dan odpusta je dobro ali zelo dobro ozaveščenih o bolezni 68 % vprašanih, teden dni po končani hospitalizaciji pa kar 90 % vprašanih. 84 % vprašanih se popolnoma strinja ali se strinja, da jim je bila individualno prilagojena zloženka obravnave in zdravljenja v pomoč pri razumevanju bolezni, obravnave bolezni in zdravljenja. RAZPRAVA: Izobraževalni materiali bistveno izboljšajo učinkovitost podajanja informacij pacientom s pljučnim rakom. Več kot imajo ljudje razumljivih informacij, manj je duševnih stisk, bolj so obvladljivi simptomi bolezni in izboljša se kakovost življenja ter zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo.
Ključne besede: Pljučni rak, ozaveščanje, izobraževanje pacientov, opuščanje kajenja.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 132; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava povezavo med tremi problemi, s katerimi se trenutno soočamo v Sloveniji. Na eni strani prihaja do pomanjkanja delovne sile, na drugi strani se soočamo s staranjem prebivalstva, na tretji strani pa je prisotnih vse več zdravstvenih težav, s katerimi se pogosteje soočajo starejši zaposleni. Pravilno ergonomsko oblikovano delovno mesto je ključ do uspešnosti in večje učinkovitosti v podjetjih. Bili smo mnenja, da je ustrezna ergonomska ureditev delovnih mest ključna za zdravo staranje zaposlenih in za odpravljanje njihovih potencialnih zdravstvenih težav, ki posledično vodijo v absentizem in prezentizem. V ta namen smo izvedli obsežno statistično analizo, v katero smo vključili 80 anketirancev, ki so zaposleni v različnih slovenskih podjetjih. S pomočjo analize rezultatov smo ugotovili, da se negativni vplivi neustreznih fizikalnih dejavnikov, kot so na primer prisilna drža, ponavljajoči se gibi ter slaba osvetljenost delovnega mesta, s staranjem povečujejo. Raziskali smo, kateri osebni in psihosocialni dejavniki so med zaposlenimi najbolj prisotni – starost, delo s hitrim tempom in ponavljajoče se delo. Raziskali smo tudi pogostost bolniških odsotnosti in njihovo povezavo s starostjo. Izločili smo dobre prakse proaktivne ergonomije, ki jih zaposleni najbolj potrebujejo za uspešno in učinkovito delo, kot so primerna in zadostna osvetlitev delovnega mesta, prilagodljiv delovni čas in večje število krajših odmorov. Empirični del potrjuje, da bi zaposleni podprli odločitev podjetja pri vlaganju v ergonomsko ureditev delovnih mest za izboljšanje počutja in produktivnosti, dvig stopnje varnosti in za blaženje posledic staranja zaposlenih. Glavna dodana vrednost raziskovalnega dela je v predlogu izboljšave, v oblikovanju in predstavitvi ergonomskega modela: »Model vključevanja ergonomije v steber sodobne organizacije«. Učinki modela so pozitivni za vse zaposlene, za vodstvo in podjetje kot celoto. Zaposleni se bolje počutijo, so bolj zdravi, delajo v varnem okolju, so bolj produktivni in se lahko uspešno zdravo in aktivno starajo. Model izpostavlja možnost aktivnega izogibanja problematike zaposlovanja novih kadrov ter nakazuje poti zniževanja stroškov zaradi manjše stopnje absentizma in prezentizma. Z upoštevanjem ergonomskih načel podjetje postane bolj uspešno in učinkovito ter posledično bolj konkurenčno.
Ključne besede: ergonomija, staranje zaposlenih, pomanjkanje delovne sile.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 327; Prenosov: 113
Celotno besedilo (3,07 MB)

Opis: Na pacienta in njegovo zadovoljstvo z obravnavo imajo pred in med zdravstveno obravnavo ter po njej vpliv številni notranji in zunanji dejavniki. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako zunanji dejavniki vplivajo na zadovoljstvo z obravnavo v prostorih Urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V magistrskem delu je uporabljen anketni vprašalnik, ki se že vrsto let deli v Urgentnem kirurškem bloku. Primerjani so podatki, ki smo jih pridobili v treh različnih časovnih obdobjih. V prvem, ko je bila urgenca v starih dotrajanih prostorih, v drugem, ko je bila v začasnih in improviziranih prostorih, ter v tretjem obdobju, ko je bila urgenca v novih, sodobno opremljenih prostorih. Raziskano je, kakšen vpliv imajo prostori in oskrba v njih na zadovoljstvo pacientov. Ugotovljeno je, da ni razlike v oceni zadovoljstva pacientov, ki so bili oskrbljeni v starih prostorih, v primerjavi s pacienti, ki so bili oskrbljeni v novih z novo opremo, se pa le-ta nakazuje (p = 0,077). Potrjena je hipoteza, da so pacienti, ki so seznanjeni s predvidenim časom čakanja na obravnavo, bolj zadovoljni od tistih, ki te informacije niso imeli, in da so bili pacienti, ki so pred odhodom iz bolnišnice prejeli dovolj informacij glede zdravstvenega stanja, bolj zadovoljni kot tisti, ki teh informacij niso imeli. Najboljši rezultat zdravstvene oskrbe je zadovoljen pacient. Na pacienta pred in med oskrbo ter po njej vplivajo številni tako notranji kot tudi zunanji dejavniki. K zadovoljstvu z obravnavo veliko prispeva informiranost pacienta tako glede časa obravnave kot tudi glede obravnave in navodil po odpustu domov. Pacient, ki ve, na koga se lahko obrne v primeru potrebe po pomoči, je bolj zadovoljen.
Ključne besede: Zadovoljstvo pacientov, zunanji dejavniki, urgenca, gneča.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 427; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Pred razvojem strojne opreme se je človek z delom spoprijemal z golimi rokami in močjo mišičnega tkiva, kar iz vidika ergonomije povzroča preobremenitve telesa in posledično privede do hitrejših poškodb človeškega organizma. Z uporabo strojne opreme se je delo precej spremenilo in za človeka postalo manj obremenjujoče. Delo z uporabo strojev omogoči poenostavitev dela za človeka in lažje premagovanje telesnih obremenitev. V okviru diplomske naloge analiziramo pridelovanje kislega zelja. Opazujemo dve kmetiji z različno stopnjo razvitosti delovnih sredstev. V prvem delu diplomske naloge prikažemo potrebna teoretična izhodišča za razumevanje raziskovanega področja. Opišemo posamezne faze celotnega procesa pridelave kislega zelja. Predstavimo metodo RULA, s katero analiziramo človekov položaj v delu iz ergonomskega vidika. V drugem delu diplomske naloge se lotimo praktičnega dela analiz. S pomočjo metode RULA opravimo popis položajev človeka v posamezni fazi pridelovanja kislega zelja. Dobljene podatke analiziramo in primerjamo izpostavljenost človeka v posamezni fazi pridelave kislega zelja iz ergonomskega vidika. Ugotovljeno je bilo, da modernejša delovna sredstva bistveno pripomorejo k splošnemu zdravju človeka v primerjavi s starejšimi delovnimi sredstvi. Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo metode RULA, so pri načinu dela s starejšimi delovnimi sredstvi prikazali kritično oceno, pri kateri je način dela treba čim prej spremeniti in raziskovati dalje. Pri načinu dela z modernimi delovnimi sredstvi so rezultati, pridobljeni s pomočjo metode RULA, prikazali optimalno oceno.
Ključne besede: kisanje zelja, ergonomija, delovna sredstva, RULA
Objavljeno v DKUM: 25.10.2021; Ogledov: 479; Prenosov: 34
Celotno besedilo (3,39 MB)

Opis: V okviru magistrskega dela smo v podjetju Lit Transit opravili ergonomsko analizo delovnih mest v proizvodnji. V uvodu so predstavljeni podjetje, znanstvena veda ergonomija ter njena načela. Predstavljeni sta tudi ergonomski metodi RULA in REBA. Sledi opis delovnih mest v proizvodnji, ki so predmet analize. Analiza je opravljena s pomočjo ankete ter opazovalnima metodama RULA in REBA. V zaključnem delu so predstavljeni rezultati vseh analiz s komentarji, ter predlogi za izboljšanje dela. Ugotovljeno je bilo, da je zdravje zaposlenih v podjetju, dolgoročno gledano, ogroženo. Nepravilna izbira oz. postavitev delovne opreme ali orodja lahko privede do škodljivih posledic za zaposlene, kar pa pomeni tudi negativne posledice za podjetje. S pomočjo znanja ergonomije se delovna mesta ter oprema lahko oblikujejo tako, da se prilagajajo posameznikom, zaposlenih v proizvodnji. Ko je poskrbljeno za najboljše in najprimernejše pogoje dela, se zadolžitve bolje in natančneje opravljajo, hkrati pa ergonomsko delovno mesto predstavlja varno opravljanje dela za zaposlene, kar vpliva tudi na njihovo zadovoljstvo. Posledično to pomeni, da v svoje zadolžitve vložijo več truda, so učinkovitejši oz. produktivnejši, kar pa za podjetje predstavlja zelo pozitiven efekt – hitrejše in zagotovljeno doseganje zastavljenih ciljev. Ne sme pa se prezreti dejstva, da za uspešno delovanje podjetja in zadovoljstvo zaposlenih ni dovolj samo enkratno ergonomsko oblikovanje delovnih mest, treba jih je tudi redno vzdrževati, izpopolnjevati, analizirati ter na podlagi dobljenih rezultatov in sprotnih sprememb tudi prilagajati.
Ključne besede: Ergonomija, proizvodnja, preventivna vadba, delovno mesto, RULA, REBA
Objavljeno v DKUM: 06.04.2021; Ogledov: 854; Prenosov: 142
Celotno besedilo (5,35 MB)