1. Obremenitve in obremenjenosti zaposlenih v proizvodnji ter določitev ergonomskih ukrepov na podlagi metod rula in rebaNina Čebin, 2021, master's thesis Abstract: V okviru magistrskega dela smo v podjetju Lit Transit opravili ergonomsko analizo delovnih mest v proizvodnji. V uvodu so predstavljeni podjetje, znanstvena veda ergonomija ter njena načela. Predstavljeni sta tudi ergonomski metodi RULA in REBA. Sledi opis delovnih mest v proizvodnji, ki so predmet analize. Analiza je opravljena s pomočjo ankete ter opazovalnima metodama RULA in REBA. V zaključnem delu so predstavljeni rezultati vseh analiz s komentarji, ter predlogi za izboljšanje dela. Ugotovljeno je bilo, da je zdravje zaposlenih v podjetju, dolgoročno gledano, ogroženo. Nepravilna izbira oz. postavitev delovne opreme ali orodja lahko privede do škodljivih posledic za zaposlene, kar pa pomeni tudi negativne posledice za podjetje.
S pomočjo znanja ergonomije se delovna mesta ter oprema lahko oblikujejo tako, da se prilagajajo posameznikom, zaposlenih v proizvodnji. Ko je poskrbljeno za najboljše in najprimernejše pogoje dela, se zadolžitve bolje in natančneje opravljajo, hkrati pa ergonomsko delovno mesto predstavlja varno opravljanje dela za zaposlene, kar vpliva tudi na njihovo zadovoljstvo. Posledično to pomeni, da v svoje zadolžitve vložijo več truda, so učinkovitejši oz. produktivnejši, kar pa za podjetje predstavlja zelo pozitiven efekt – hitrejše in zagotovljeno doseganje zastavljenih ciljev. Ne sme pa se prezreti dejstva, da za uspešno delovanje podjetja in zadovoljstvo zaposlenih ni dovolj samo enkratno ergonomsko oblikovanje delovnih mest, treba jih je tudi redno vzdrževati, izpopolnjevati, analizirati ter na podlagi dobljenih rezultatov in sprotnih sprememb tudi prilagajati.
Keywords: Ergonomija, proizvodnja, preventivna vadba, delovno mesto, RULA, REBA
Published: 06.04.2021; Views: 152; Downloads: 38
 Full text (5,35 MB) |
2. Ergonomska analiza delovnega mesta na bencinskem servisuTilen Medved, 2020, undergraduate thesis Abstract: V današnjem času ima ergonomija pri organizaciji delovnih mest velik pomen, saj so podjetja, ki vlagajo v dobro delovno izkušnjo svojih delavcev, uspešnejša od konkurence. Pravilno ergonomsko oblikovano delovno mesto je ključ do večje uspešnosti in učinkovitosti v podjetjih. Ergonomska načela trdijo, da je prilagoditev delovnega mesta človeku zelo pomembna pri oblikovanju delovnega prostora, saj s tem zmanjšamo negativne posledice določenega dela. V diplomski nalogi se osredotočamo na bencinski servis Petrol, d. d., saj menimo, da delovno mesto potrebuje celostno ergonomsko analizo. Delovno mesto smo obravnavali s pomočjo različnih metod, ki nam ponuja ergonomija: OWAS, REBA in vprašalnik CMDQ. Rezultate metod smo med seboj primerjali in ugotavljali, katero stanje kaže najbolj realno sliko. Ugotovili smo, da rezultatom metode REBA ne smemo predpisati velike veljavnosti, saj smo z njo pregledali le najbolj kritične točke delovnega mesta, ki se pri delovnem procesu redko pojavljajo. Menimo, da so rezultati metode OWAS in vprašalnika CMDQ ustreznejši, zato smo jih podrobno pregledali. Opazili smo kar nekaj ujemanj, vendar smo na koncu za najustreznejšo metodo izbrali OWAS. Razlog za to je v dokaj majhnem vzorcu vprašalnika ter neskladnosti pri določenih telesnih segmentih. Izbor metode OWAS kot najustreznejše nam pove, da je delovno mesto ustrezno ergonomsko oblikovano. Glede na rezultate metode REBA in vprašalnika CMDQ smo podali predloge izboljšav, ki pripomorejo k boljši ergonomski izoblikovanosti delovnega mesta.
Keywords: ergonomija, ergonomska analiza, OWAS, REBA, CMDQ
Published: 11.11.2020; Views: 185; Downloads: 82
Full text (3,43 MB) |
3. Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju xAlma Salkić, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava zdravje starejših zaposlenih, ki delajo po principu štirih izmen v livarskem podjetju x. Delo v livarskem podjetju, na funkciji livarja, je že samo po sebi zahtevno zaradi velikih fizičnih naporov, izpostavljenosti visokim temperaturam, hrupu ipd. Dodatno delo otežuje tudi princip dela na štiri izmene. Splošno znano je, da se s staranjem človeka zmanjšujejo njegove psihofizične sposobnosti za delo.
Magistrsko delo Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu spoznamo pojme štirih izmen, indeksa delovne zmožnosti, stresa, nočnega dela, zdravja zaposlenih in posebej izpostavimo vse pojme v povezavi s starejšimi zaposlenimi. V empiričnem delu pa analiziramo rezultate anketnega vprašalnika, razdeljenega med zaposlene v livarskem podjetju x. Rezultate analiziramo s statističnim orodjem SPSS. Zanima nas primerjava mlajših in starejših delavcev v povezavi s številom bolniških odsotnosti, rezultati indeksa delovne zmožnosti, stresom in spanjem. Ugotoviti želimo, ali obstajajo statistične razlike med tema dvema skupinama z namenom, da ozavestimo morebitno problematiko starejših zaposlenih v livarskem podjetju x. Zastavimo si šest raziskovalnih hipotez, za njihovo testiranje pa uporabimo metode t-test (independent samples t-test), Hi-kvadrat test in metodo Spearmanovega koeficienta. Starejše zaposlene v magistrskem delu definiramo kot starejše kot 41 let. Delež takih v livarskem podjetju x je 29 %. Zgolj 7 % starejših je svojo delovno zmožnost ocenilo z »najboljša delovna zmožnost«, kar je v primerjavi z mlajšimi znatno manjše, saj je ta odgovor izbralo kar 53 % mladih. Prav tako so starejši zaposleni bistveno bolj bolni kot mlajši zaposleni. Brez bolezni je kar 76 % mladih, medtem ko ugotavljamo, da ima kar 53 % starejših več kot eno bolezen (dve, tri ali več bolezni). Starejši zaposleni so tudi več bolniško odsotni (polovica jih izbere odgovor »10–24 dni« na leto, mladi v večini (47 %) izberejo odgovor »nič«). Zanimiva ugotovitev je, da ni statističnih razlik med povezavo starosti zaposlenega in količino stresa na delovnem mestu. Enako ne ugotovimo statističnih razlik pri količini spanja po končanem delu zaposlenega v povezavi s starostjo.
Ugotovimo, da se starejši zaposleni v večini soočajo z dodatnimi težavami v delovnem okolju, ki jih prinaša proces staranja. Pomembno je, da v organizaciji prepoznamo te težave in iščemo možnosti za izboljšave pri delu s starejšimi. Na podlagi dobljenih rezultatov anketnega vprašalnika v empiričnem delu magistrskega dela predlagamo ukrepe za lažje obvladovanje stresa, bolj kakovostno spanje, manjše število bolniških odsotnosti ter izboljšanje indeksa delovne zmožnosti pri starejših zaposlenih. Verjamemo, da na tak način v podjetju ne investirajo zgolj v zaposlene, pač pa tudi v večjo produktivnost in v dvig konkurenčnosti.
Keywords: štiri izmensko delo, starejši zaposleni, indeks delovne zmožnosti, nočno delo, vpliv izmenskega dela na zdravje
Published: 09.11.2020; Views: 140; Downloads: 39
Full text (1,72 MB) |
4. Oblikovanje modela obravnave starejših pri izvajanju dnevnih aktivnosti v domačem okoljuKatarina Galof, 2020, doctoral dissertation Abstract: Staranje in dolgotrajna oskrba predstavljata del našega vsakdana. Staranje je namreč sestavni del življenjskega ciklusa, v katerega na ravni celotnega organizma vstopamo že ob rojstvu. Bolezen in starost lahko zelo hitro povzročita spremembe na področju zdravstvenega stanja. Če nas bolezen dohiti nepripravljene na področju seznanjenosti z možnostmi, ki jih nudi lokalno okolje na področju pomoči za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb v obdobju starosti, lahko zaradi trenutnega nepoznavanja možnih rešitev odreagiramo s časovno, socialno ali materialno stisko.
Z uporabljenim anketnim vprašalnikom smo želeli pridobiti podatke o samostojnem funkcioniranju starejših v domačem okolju pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Zanimalo nas je, koliko pomoči za ožje in širše dnevne aktivnosti potrebujejo, ali pri izvedbi aktivnosti uporabljajo različne pripomočke in na kakšen način so jih pridobili.
Ker so v obstoječem sistemu zdravstvenega in socialnega varstva starejšim v domačem okolju na voljo obiski patronažne službe in socialne oskrbovalke, nas je zanimalo, kdo starejše obiskuje z namenom nudenja pomoči pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti in katerega izmed deležnikov bi izbrali za pomoč pri izvedbi vsakodnevnih aktivnosti, če bi jo potrebovali.
Za sodelovanje pri raziskavi smo prosili članice Združenja društev upokojencev Slovenije in k raziskavi povabili njihove člane. Vključitveni kriteriji članov društev upokojencev Slovenije, ki so sodelovali v raziskavi, so bili: starost nad 65 let, bivanje doma in pripravljenost za prostovoljno sodelovanje.
Za potrebe raziskave smo oblikovali pet raziskovalnih hipotez. Za njihovo preverjanje smo predvideli uporabo parametričnih testov. Izkazalo se je, da smo v veliko primerih dobili nenormalno porazdeljene podatke, kar smo nato upoštevali pri izbiri testov za potrjevanje hipotez.
S statistično obdelavo podatkov smo ugotovili, da so starejši bolj samostojni pri izvajanju ožjih dnevnih aktivnosti (kopanje, oblačenje, uporaba stranišča, premeščanje, kontinenca, hranjenje, zunanji videz, hoja) in da pri izvedbi širših dnevnih aktivnosti (uporaba telefona, nakupovanje, priprava obroka, gospodinjenje, pranje perila, mobilnost po soseski, uporaba zdravil) potrebujejo več pomoči. Največ pomoči pri izvedbi dnevnih aktivnosti jim nudijo svojci in prijatelji. Dodatni viri oblike pomoči pri izvedbi dnevnih aktivnosti so formalni (socialne oskrbovalke) in neformalni (sorodniki in prijatelji) izvajalci.
Med medicinskimi pripomočki pogosto uporabljajo očala za branje in podaljšano žlico za obuvanje čevljev. Izjemno pomembno mesto med pripomočki ima uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v obliki mobilnega telefona.
Prilagajanje bivalnega okolja je področje, ki so ga starejši v določenih primerih že usvojili oziroma so bili z enostavnimi prilagoditvami seznanjeni v preventivnih programih ali prek najrazličnejših medijev. Z vidika prilagajanja domačega okolja je bistveno razmišljanje o primernosti urejanja bivalnih površin v času prenove oziroma pred upokojitvijo, ko finančna sredstva še dopuščajo tovrstna vlaganja in so spremembe še sprejemljive.
Rezultati raziskave predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje nabora storitev in njihovih vsebin za izvajalce storitev dolgotrajne oskrbe. Bili so naše izhodišče za oblikovanje spiralnega modela dolgotrajne oskrbe. Vodili so nas v nadaljnje raziskovanje, kjer smo z generiranjem in identifikacijo potreb starejših po delovnoterapevtskih storitvah s pomočjo spiralnega modela oblikovali nabor delovnoterapevtskih storitev za področje dolgotrajne oskrbe.
Oblikovani spiralni model dolgotrajne oskrbe temelji na vključevanju tako formalnih kot neformalnih deležnikov v sistem nudenja in izvajanja storitev za potrebe uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Z aplikacijo tovrstnega interdisciplinarnega načina obravnave starejših jim bomo omočili kakovostno preživljanje jeseni življenja v domačem okolju na način, ki so si ga izbrali sami.
Keywords: starostnik, dnevne aktivnosti, domače bivalno okolje, spiralni model, delovnoterapevtski standard
Published: 16.07.2020; Views: 374; Downloads: 88
Full text (4,24 MB) |
5. Dizajn delovnega okolja na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letalaLea Pučnik, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava dizajn delovnega mesta na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letala. Predstavljen je vpliv različnih telesnih drž članov kabinskega osebja med pripravo kabine pred prihodom potnikov na letalo in med strežbo ter vpliv okolja na člane kabinskega osebja v letalu (turbulence, vibracije, hrup, tlak, temperatura zraka …). Raziskava, ki je bila narejena še v času polne aktivnosti Adrie Airways, d. o. o., in je predstavljena v empiričnem delu magistrskega dela, temelji na podatkih, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete, izvedene v mesecu aprilu 2019, v katero so bili vključeni redno zaposleni in študenti, ki so opravljali delo člana kabinskega osebja v podjetju Adria Airways, d. o. o. Anketo je rešilo 43 anketirancev. Ergonomska metoda OWAS temelji na dokumentiranih podatkih, pridobljenih na letu novembra 2018 s pomočjo kamere na mobilnem telefonu. Metodi RULA in REBA temeljita na anketiranju članov kabinskega osebja na posameznem delovnem mestu, zato sta v večji meri odvisni od občutka, realnosti in interpretacije podatkov. Lundqvistov indeks pa računsko določa odstotne deleže težavnosti, v kateri se znajdejo člani kabinskega osebja pri opravljanju del in nalog. Vse slike in posnetke za analizo smo pridobili s pomočjo mobilnega telefona. Ključni del pri ocenjevanju dizajna delovnega mesta na kritični poti članov kabinskega osebja v potniški kabini letala so bila vprašanja, ki so vključevala subjektivno oceno o razmerah na letalu in zdravstvenem stanju posameznika. Večina anketirancev je mnenja, da razmere (suh zrak, hrup, mraz, vročina, vibracije in manjša koncentracija kisika) vplivajo na njihovo zdravje. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da 46,5 % anketirancev na letalu zelo moti hrup. Prav zaradi hrupa 88,4 % anketirancev sliši manj in ima glavobole. Prav tako smo ugotovili, da 72,1 % članov kabinskega osebja po končanem letenju boli hrbet, 51,2 % pa vrat zaradi upognjene drže vratu in hrbta kabinskega osebja pri pripravi kabine na let. 97,7 % anketirancev je mnenja, da bi se razmere v letalu lahko izboljšalo. V okviru magistrskega dela smo izpostavili nekatera ključna področja izboljšav. Predlagali smo dodatne raziskave, s katerimi bi ugotovili dejavnike, ki ovirajo ergonomske izboljšave za člane kabinskega osebja glede strežbe na letalu, ocenili učinek predlogov izboljšav glede izboljšanja dizajna (ergonomije) na delovnem mestu ter predlagali boljše ozaveščanje zaposlenih o ergonomiji na delovnem mestu, saj veliko lahko naredijo zaposleni tudi sami.
Keywords: ergonomija, dizajn, delovno mesto, kabinsko osebje, REBA, RULA, OWAS
Published: 10.03.2020; Views: 550; Downloads: 189
Full text (37,02 MB) |
6. Analiza prometno - informacijskega sistema slovenskih avtocestMateo Barukčić, 2019, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je analizirati prometno-informacijski sistem slovenskih avtocest, v smislu neposrednega podajanja informacij uporabnikom, in raziskati morebitne izboljšave. Predstavili smo podjetje Dars d. d., ki je upravitelj slovenskih avtocest, kako poteka upravljanje in vodenje prometa na slovenskih avtocestah iz regionalnih nadzornih centrov, aplikacijo Kažipot, preko katere nadzorniki in operaterji podajajo in prejemajo informacije o dogajanju in stanju na slovenskih državnih cestah ter mobilno aplikacijo DarsPromet+. Analizirali smo obstoječe stanje postavitve prometno-informacijskih portalov. Podatke o njihovi lokaciji smo dobili pri družbi Dars d. d. le v obliki stacionaže, le-te pa smo potem morali s pomočjo Kažipota umestiti tudi na avtocesto, med priključke, razcepe, predore. Ugotovili smo, da je postavitev portalov dobra, kar se tiče varnosti prometa, slabša pa je razpršenost le-teh, z vidika pretočnosti. Da bi zagotovili dobro pretočnost in dobro informiranje uporabnikov, je treba portale postaviti pred vsakim priključkom. Uporabnike zanima predvsem, koliko morebitnega dodatnega časa bodo potrebovali za določeno relacijo in kje zapustiti avtocesto v primeru zastoja, da bi se temu izognili in izgubili čim manj časa, in to jim moramo zagotoviti. Omenili smo razumevanje prometnih znakov oziroma dopolnilnih tabel in samo prometno kulturo voznikov, kaj bi lahko storili tudi sami za boljšo pretočnost. Raziskali smo tudi, kakšne so razmere drugje po Evropi ter nove in bodoče tehnologije, ki so še v razvoju. Ugotovili smo, da Slovenija sodeluje v pomembnem evropskem projektu v zvezi s prometno-informacijskim sistemom, tako da lahko rečemo, da se na tem področju obetajo spremembe.
Keywords: Kažipot, portal, promet, informacija, zastoj
Published: 16.10.2019; Views: 319; Downloads: 45
Full text (2,24 MB) |
7. Analiza vplivov fizikalne ergonomije na pravilno izvedbo wellness storitevLaura Salberger, 2019, bachelor thesis/paper Abstract: Wellness storitve so v sodobnem svetu način sproščanja, ki postaja vedno bolj pogost. Napačna uporaba wellness storitev ima več negativnih kot pozitivnih učinkov na telo in počutje. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako fizikalna ergonomija vpliva na pravilno izvedbo savnanja in tajske masaže. Z vprašalnikom smo ugotavljali seznanjenost uporabnikov o savnanju in tajskih masažah ter njihov postopek savnanja. Ker posamezniki nimajo vpliva na izvedbo tajske masaže, smo z ocenjevalno analizo delovnega mesta ocenili delovno mesto maserke.
Rezultati analize vprašalnika so pokazali, da je uporabnike savn in tajskih masaž treba dodatno informirati, saj imajo pogosto napačne predstave in prepričanja o njihovi uporabi. Na podlagi kritične analize, ocenjevalne analize delovnega mesta za maserko, smo izpostavili kar nekaj točk, ki bi jih bilo treba izboljšati, da bi imela maserka prilagojeno delovno mesto. Predvsem bi bilo treba prilagoditi delovno površino, da bi postala nastavljiva po višini. S tem bi se delovna površina lahko prilagodila na različne velikosti maserk.
Pred izvedbo raziskave smo postavili tri hipoteze. S prvo hipotezo smo želeli preveriti, ali so uporabniki, ki pogosteje uporabljajo wellness storitve, bolj informirani o pravilni uporabi savn in njenih učinkih na človeško telo ter počutje. Z drugo hipotezo smo preverjali, ali informiranost ljudi o azijskih masažah doseže večji učinek in zadovoljstvo. Z zadnjo hipotezo smo preverjali, ali na uporabo savne pred masažo vpliva nasvet receptorja oziroma receptorke.
Na podlagi dobljenih rezultatov so podane konkretne usmeritve za izboljšanje informiranosti uporabnikov o postopku savnanja in o tajskih masažah. Prav tako so predlagane dodatne prilagoditve delovnega mesta maserke.
Keywords: Ergonomija, fizikalni vplivi, savne, tajska masaža, informiranost
Published: 02.04.2019; Views: 434; Downloads: 68
Full text (2,58 MB) |
8. Metodološki pristop pri preoblikovanju delovnega mesta starejšega zaposlenega v podjetju Dom-TitanTeja Gužvić, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu se posvečamo problematiki staranja prebivalstva in s tem povezanim vedno večjim številom starejših zaposlenih, starih 55 let in več. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo želeli dokazati, da preoblikovanje dela in delovnega mesta omogoča starejšim zaposlenim manj bolečin pri delu, da prerazporejanje starejših zaposlenih na druga delovna mesta omogoča lažje opravljanje dela in da starejši zaposleni podjetju ne predstavljajo bremena, temveč korist zaradi dolgoletnih izkušenj in znanj, ki jih lahko prenašajo na mlajše zaposlene in jih s tem učijo. Pri oblikovanju teoretičnega dela diplomskega dela smo si pomagali z domačo in tujo literaturo, medtem ko smo za oblikovanje raziskovalnega dela uporabili metodo osebnega anketiranja starejših zaposlenih (starih od 55 do 62 let). Raziskavo smo opravili v podjetju Dom-Titan.
Keywords: Staranje, Starejši zaposleni, Vplivi staranja, Ergonomija, Promocija zdravja
Published: 17.01.2019; Views: 550; Downloads: 65
Full text (2,68 MB) |
9. Analiza škodljivih vplivov prehranske verige na okolje in zdravje ljudiTinkara Zupan, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Celotno prehranjevalno verigo spremlja močno obremenjevanje okolja, na kar vpliva predvsem človek. Eden izmed predlogov, s katerim bi zmanjšali vplive na okolje, je ekološko kmetijstvo.
V diplomskem delu smo opredelili vrsto obremenjevanj okolja in kako le-ta vplivajo na okolje in na zdravje ljudi. Predstavili smo ekološko kmetijstvo in primer dobre prakse, ki deluje v sklopu Biotehniškega centra Naklo.
Izvedli smo anketo, s katero smo spoznali nakupovalne navade kupcev in ugotovili, kolikšna je njihova skrb za okolje.
Opravljena je bila analiza ankete, kjer smo na podlagi rezultatov in teorije podali predloge izboljšav na tem področju.
Keywords: prehranska veriga, obremenjevanje okolja, ekološko kmetijstvo, lokalno gospodarstvo.
Published: 10.01.2019; Views: 644; Downloads: 51
Full text (1,22 MB) |
10. Analiza sistema e-Naročanja na specialistične ambulantne preglede v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo GolnikAnže Jerman, 2018, master's thesis/paper Abstract: Slovenija je v letu 2017 področju zdravstva uvedla enotno informacijsko rešitev, ki jo predstavljata e-Napotnica in sistem e-Naročanja. Z e-Napotnico bolnikom ni več treba pošiljati papirnatih zelenih obrazcev, zdravstvenim delavcem v službah za naročanje pa informacij iz napotne listine ni več potrebno ročno vnašati v bolnišnični informacijski sistem, saj so vsi pomembni podatki že vključeni vanjo. Za ustrezno komunikacijo in »posredovanje« e-Napotnice je vzpostavljen še sistem e-Naročanja, ki pacientom na podlagi seznama izvajalcev zdravstvenih storitev in čakalnih vrst omogoča enostavno naročilo na zdravstveno storitev zgolj z uporabo številke e-Napotnice. Ker sta navedeni storitvi povsem novi, smo želeli uporabo sistema e-Naročanja v letu 2017 preveriti v praksi in sicer na področju Pulmološke ambulante Klinike Golnik. Ugotovili smo, da je bilo v letu 2017 skupno prejetih 8000 naročil, od tega jih je bilo slabih pet odstotkov izvedenih preko sistema e-Naročanja. V uporabi sistema e-Naročanja so predvladovali moški. Povprečna starost moškega, ki je uporabil e-Naročanje, je bila 48 let, ženske pa 44 let. Povezave med dnevi čakanja in tipom naročila nismo uspeli potrditi. V splošnem se je uporaba e-Naročanja med letom povečevala, njeno rast pa pričakujemo tudi v prihodnosti. V čakalnici klinike je bila pacientom razdeljen tudi anketni vprašalnik s pomočjo katerega smo želeli ugotoviti njihovo percepcijo sistema e-Naročanja. 69 % vprašanih je pritrdilo, da so bili pred naročilom v ambulanto seznanjeni z e-Naročanjem, največkrat pa jih je s tem seznanil napotujoči zdravnik.
Keywords: e-Naročanje, e-Zdravje, e-Napotnica, Klinika Golnik
Published: 04.12.2018; Views: 648; Downloads: 81
Full text (3,06 MB) |
