Search the digital library catalog

Abstract: Izmensko delo predstavlja nepogrešljiv del zdravstvene obravnave, pri čemer je kontinuirana oskrba pacientov ključna. Zdravstveno-negovalno osebje, ki dela v urgentnih ambulantah, je pri svojem delu soočeno z izzivi, kot so neskladja urnikov z biološkimi in s socialnimi ritmi, kar lahko vodi do slabšanja fizičnega in psihičnega počutja. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv izmenskega dela na spanje in zadovoljstvo, ugotoviti, kakšen je vpliv različnih modelov izmenskega dela na zdravje, počutje in zadovoljstvo medicinskih sester, ter oblikovati priporočila za izboljšanje njihovega delovnega okolja. Raziskava je vključevala 105 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala je v štirih urgentnih ambulantah. Uporabljen je bil kvantitativni pristop, pri čemer smo podatke zbirali z anonimnimi pisnimi vprašalniki. Anketiranci so bili razdeljeni glede na dva različna modela izmenskega dela: 12 ur dnevna, 12 ur nočna izmena ter 7 ur dopoldne, 7 ur popoldne in 7 ur ponoči. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi, ki delajo po 12-urnem modelu, nekoliko bolje ocenjujejo organizacijo prostega časa, medtem ko pogosteje poročajo o slabšem zdravju in večjem nezadovoljstvu v primerjavi s 7-urnim modelom. Vendar so razlike zelo majhne in statistično neznačilne. Ugotovili smo, da zaposleni, ki opravljajo več nočnih izmen zapored med izmenami, spijo dlje, a ne nujno kakovostneje. Subjektivna ocena kakovosti in dolžine spanja je bila višja pri osebah, ki se po nočni izmeni odpravljajo prej spat. Pokazalo se je, da so osebe, ki spijo manj kakovostno in manj časa, bolj nezadovoljne. Povezave med daljšanjem delovne dobe in nižanjem zadovoljstva nismo mogli dokazati. V raziskavi nismo odkrili bistvenih prednosti enega samega modela izmenskega dela, zato priporočamo, da se izbira modela prilagaja specifičnim potrebam delovnega okolja, zaposleni pa naj pri izbiri delovnega mesta upoštevajo svoje individualne potrebe. Za izboljšanje kakovosti spanja po nočnih izmenah predlagamo omogočanje zgodnjega spanca takoj po koncu izmene. Prav tako smo ugotovili, da je področje izmenskega dela kljub njegovi pomembnosti razmeroma slabo raziskano, zato spodbujamo nadaljnje raziskave, ki bi prispevale k izboljšanju delovnih pogojev in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Keywords: izmensko delo, negativni vplivi, urgentna ambulanta, zdravstveno-negovalno osebje
Published in DKUM: 10.04.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,12 MB)

Abstract: Ergonomija ima v sodobni industriji ključno vlogo pri oblikovanju delovnih mest, saj neposredno vpliva na zdravje, zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. V tem diplomskem delu smo se osredotočili na ergonomsko analizo delovnega mesta oskrbovalca z materialom v podjetju X, kjer smo ocenili obstoječe delovne pogoje in prepoznali ključne izzive, s katerimi se soočajo delavci. Namen raziskave je bil preučiti, kako trenutni delovni pogoji vplivajo na tveganje za mišično-skeletna obolenja in kako bi bilo mogoče te pogoje izboljšati z uvedbo ustreznih ergonomskih rešitev. V okviru raziskave smo uporabili metodo OWAS (Ovako Working Postures Analysing System) in metodo ključnih kazalnikov (MKK), ki sta nam omogočili natančno oceno telesnih položajev in delovnih obremenitev oskrbovalcev med njihovimi vsakodnevnimi nalogami. Rezultati analize so pokazali, da trenutni delovni pogoji vključujejo ponavljajoče se gibe, neustrezne telesne položaje in dvigovanje težkih bremen, kar lahko vodi do resnih zdravstvenih težav in zmanjšanja produktivnosti. Na podlagi teh ugotovitev smo predlagali več ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev, vključno z uvedbo avtomatiziranih sistemov, optimizacijo logističnih procesov in prilagoditvijo delovnih orodij. Uvedba teh ukrepov bi lahko bistveno zmanjšala fizične obremenitve delavcev, izboljšala delovno učinkovitost in povečala varnost na delovnem mestu. Zaključki raziskave poudarjajo, da so takšne izboljšave ključne za povečanje dolgoročne uspešnosti in konkurenčnosti podjetja.
Keywords: ergonomija, OWAS, MKK, delovni pogoji, industrija
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 31
Full text (3,66 MB)

Abstract: V Sloveniji in svetu so kronične bolezni v porastu. Starostna doba se zvišuje, prav tako so kronične bolezni odraz socialno ekonomskih determinant v družbi. Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen. Sladkornega bolnika neposredno ne ogroža povišan krvni sladkor, pač pa zapleti, ki jih nezdravljen krvni sladkor pušča na ožilju, ledvicah, živčnem sistemu in očeh. Zdravljenje sladkornega bolnika se prične z dobro komunikacijo, ki jo izvede zdravstveni delavec. Dobra komunikacija vključuje empatijo, iskrenost, zaupanje, sočutje in znanje. Odnos bolnika in zdravstvenega delavca mora biti udoben in varen. Bolnik s sladkorno boleznijo potrebuje dober izobraževalni proces, kajti svojo bolezen ves čas vodi v domačem okolju. Zato mora biti seznanjen z vsemi postopki, ki vplivajo na dobro samokontrolo. V bolnišničnem okolju ali diabetološki ambulanti jim poskušamo izobraževalne procese čim bolj približati z različnimi pristopi. Vsak človek potrebuje svoj način izobraževanja, zato je ključnega pomena, da ga izobraževalec dobro izobrazi. V času pandemije se je osebni pristop izobraževanja spremenil v kontrole in učenje preko različnih internetnih aplikacij oziroma preko telefonskih klicev. Odločili smo se, da naredimo infografiko, ki bo preko QR kode povezana z izobraževalnim filmom o aplikaciji zdravila v podkožje, samokontroli krvnega sladkorja v domačem okolju ter hipoglikemijo in ukrepe pri tem. Najprej smo z anketnim vprašalnikom povprašali izobraževalke sladkornih bolnikov v Kliniki Golnik, kaj bi bilo najbolj primerno zajeti v takem izobraževalnem projektu. Nato smo z vprašalnikom vprašali bolnike s sladkorno boleznijo, kako dobro poznajo svojo bolezen, zdravila, ki jih prejemajo za zdravljenje sladkorne bolezni, kdo jim je pri učenju in vodenju svoje bolezni najbolj pomagal, kakšne so imeli težave pri tem, ter kateri izobraževalni procesi in pripomočki so jim najbolj pomagali. Oblikovali smo infografiko in jo predstavili na zloženki. S pomočjo uporabe QR kode smo sporočilo prenesli tudi v video okolje. Ugotovili smo, da je izobraževalni video, povezan preko infografike, bolj uporaben za bolnike, ki uporabljajo primerno tehnologijo in so praviloma mlajši. Raziskava je dokazala, da imajo bolniki najraje osebni pristop v smislu pogovora oziroma izobraževanja, pri tem pa uporabljajo zloženke, knjige, medicinsko tehnične pripomočke in tudi izobraževalne filme.
Keywords: zdravljenje, sladkorna bolezen, izobraževanje, samovodenje, zdravstvena pismenost
Published in DKUM: 07.02.2024; Views: 361; Downloads: 46
Full text (1,99 MB)

Abstract: Na primeru podjetja Elektro Celje, d. d., smo proučevali dejavnike in okoliščine nastanka nevarnih situacij in tveganj za razvoj različnih obolenj pri elektromonterjih ob izvajanju višinskih del na elektroenergetskem omrežju. S pomočjo metode OWAS smo opravili analizo obremenitev telesa pri dveh različnih načinih izvedbe višinskih del. Izsledke OWAS analize smo potrdili in nadgradili z izvedbo ankete o varnosti, zdravju in izpostavljenosti zaposlenih poklicnim obolenjem na delovnem mestu. Ugotovili smo, da prihaja pri opravljanju višinskih del do delovnih položajev in opravil, ki presegajo dovoljeno dnevno obremenitev in zato zahtevajo takojšnje, nujno ukrepanje (opravilo vzpenjanja na oporišče) ali ukrepanje v doglednem času (sklonjena hrbtenica v torziji, uporaba fizične sile nad 200 N, glava, sklonjena pod kotom 30° ali več). Zaznane pomanjkljivosti je mogoče delno odpraviti s povečano uporabo mehaniziranih pripomočkov, kjer lokacija izvedbe del to dopušča, sicer z reorganizacijo in optimizacijo delovnega procesa. Možne ergonomske rešitve, ki bi razbremenile delavca in povečale varnost pri delu, so: združevanje več delovnih skupin – s povečevanjem obsega timskega dela bi se skrajšal čas izvedbe posameznih delovnih operacij in dosegla večja učinkovitost; smiselna organizacija in aktivno upravljanje odmorov – z ustrezno dolžino, razporeditvijo in številom odmorov bi se čas kvarnih drž pri delu znižal na ustrezen nivo; upoštevanje osebnih karakteristik delavcev pri dodeljevanju varnih in primernih delovnih zadolžitev v okviru delovnega procesa. Višji nivo zdravja pri delu bi dosegli z uvedbo celovite ocene telesne pripravljenosti delavcev v redne obdobne zdravniške preglede. Sistematično spremljanje telesnih zmogljivosti bi omogočilo premišljeno raz- in prerazporejanje delavcev na ustrezna delovna mesta znotraj podjetja. K večjemu ozaveščanju delavcev o nevarnostih in tveganjih na delovnem mestu bi pripomogla tudi revizija dokumenta Izjava o varnosti z oceno tveganja v smislu natančnejšega opisa višinskih del in ovrednotenja tveganja pri njihovem izvajanju.
Keywords: ergonomija, višinska dela, vzdrževalna dela, OWAS, varstvo pri delu
Published in DKUM: 24.11.2023; Views: 393; Downloads: 24
Full text (7,48 MB)

Abstract: Prezentizem je relativno nov in neznan koncept, ki se pojavlja v delovnem okolju in označuje delavce, ki so telesno prisotni na delovnem mestu, miselno ali vedenjsko pa odsotni zaradi bolezni, kar prispeva k okrnjeni delovni zmogljivosti, storilnosti in učinkovitosti na delovnem mestu ter posledično k izgubi efektivnega delovnega časa. Prisotnost prezentizma na delovnem mestu je pokazatelj stiske, v kateri se zaposleni znajdejo zaradi svojih delovnih okoliščin. Z vidika organizacije je pomemben dejavnik prezentizma njegova povezanost s produktivnostjo in zdravjem zaposlenih ter visokimi stroški. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, kako pogosto se zaposleni soočajo s prezentizmom na delovnem mestu, kakšni so razlogi za to in s kakšnimi posledicami se soočajo zaradi pojava prezentizma. V prvem delu smo opravili pregled obstoječe literature s področja pojava prezentizma v delovnem okolju. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anonimnim anketiranjem zaposlenih. Raziskavo smo opravili s pomočjo spletne ankete 1ka, ki smo jo med zaposlene delili preko različnih spletnih medijev. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, katere smo nato preverili s pomočjo statističnih preizkusov v programu SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da je soočanje s prezentizmom v delovnem okolju med zaposlenimi pretežno pogost pojav, ki ima izredno negativne posledice na zdravje in počutje zaposlenih. Najpogostejši vzroki za pojav prezentizma med zaposlenimi so timsko delo, preobremenjenost, zvestoba delodajalcu in pričakovanja delodajalcev ali naročnikov. Glede na trenutno situacijo na trgu dela, ki je usmerjen v gospodarsko rast preko povečevanja fleksibilizacije, komercializacije in konkurenčnosti delovne sile, kjer se delovne razmere zaostrujejo in hitro spreminjajo, bo v prihodnosti smiselno v organizacijah vložiti več investicij in truda v strategije omejevanja in preprečevanja pojava soočanja prezentizma med zaposlenimi, saj gre za vse bolj pereč problem, ki predstavlja psihosocialna tveganja za zaposlene in zelo visoke stroške za delodajalce.
Keywords: prezentizem, bolezensko stanje, delovno okolje, zaposleni
Published in DKUM: 09.08.2023; Views: 458; Downloads: 127
Full text (2,25 MB)