1. The influence of auditory dysfunction on ergonomic workplace design for aging employeesMatjaž Maletič, Albin Kotnik, Zvone Balantič, 2025, original scientific article Abstract: Background/Objectives: This research focuses on the increasing presence of older workers in the labor market, a group particularly vulnerable to hearing problems due to age-related changes and prolonged noise exposure. Methods: The research combines theoretical and empirical approaches to investigate the impact of noise on the workplaces of older employees. The empirical component is based on two primary methods: a survey and audiometric testing to assess participants’ hearing abilities. The study included a sample of 50 older workers, all with diagnosed hearing loss. Results: The results of the survey showed that most older workers are regularly exposed to noise at work, which has long-term negative effects on their hearing. This highlights the need to introduce appropriate protective measures such as personal protective equipment, insulation of noise sources, and raising awareness about the dangers of noise. In addition to the questionnaire survey, the analysis of hearing measurements revealed that all respondents had significant bilateral hearing loss, with sensorineural hearing loss being the most prevalent type. Conclusions: This study highlights the negative impact of chronic noise exposure in the workplace on the hearing, communication and productivity of older workers and emphasizes the importance of combining preventive measures, hearing protection and workplace adaptations to promote their well-being and performance.
Keywords: hearing dysfunction, older workers, noise exposure, ergonomics, audiometric assessments, workers’ perception
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (306,64 KB)
This document has many files! More... |
2. Primerjava ergonomskih ocenjevalnih metod na primeru avtokleparske delavniceMaruša Podbevšek, 2025, master's thesis Abstract: V zaključnem delu smo za potrebe primerjave ugotovitev ergonomskih ocenjevalnih metod raziskali dve delovni mesti v storitvenem podjetju, ki se ukvarja z avtokleparstvom, ličarstvom in temnenjem stekel vozil. Delovni mesti smo ocenili z ergonomskimi ocenjevalnimi metodami KIM, OWAS, RULA REBA, ALLA in AULA. Za analizo delovnih mest smo uporabili digitalno kamero in formularje za izvedbo omenjenih metod. Z osebama, ki smo ju z ergonomskimi ocenjevalnimi metodami analizirali, smo opravili intervju in pri tem uporabili vprašalnik Ocena vpliva bolečine na delo. Z vprašalnikom smo pridobili podatke o bolečinah delavcev in možnih mišično-skeletnih boleznih, ki se lahko dolgoročno razvijejo. Ugotovili smo, ali se ocene, določene z ergonomskimi metodami, ujemajo z identificiranimi bolečinami delavcev na analiziranih delovnih mestih. Izvedli smo primerjalno analizo med ugotovitvami posameznih metod. Svoje analize smo primerjali z analizami ostalih raziskovalcev in ugotovili, da je za ocenjevanje dela v avtokleparski delavnici med vsemi metodami najbolj primerna metoda KIM in da metodi AULA in ALLA nista primerni za ocenjevanje takšnega dela. Ugotovili smo tudi, da metoda KIM za nerodne drže telesa med vsemi metodami najvišje oceni tveganje za dolgoročne mišično-skeletne bolezni delavcev na analiziranih delovnih mestih. Ob tem smo s testno študijo opredelili ukrepe za oblikovanje delovnega okolja in oblikovali usmeritve za uporabo pripomočkov za zmanjšanje možnosti mišično-skeletnih bolezni in bolečin zaradi opravljanja dela na delovnih mestih ličarstva in temnenja stekel vozil.
Keywords: ergonomija, ergonomske ocenjevalne metode, ergonomska analiza, delovno mesto, avtokleparstvo
Published in DKUM: 03.07.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (11,39 MB) |
3. Ergonomski vidik metode kenguru pri nedonošenem otrokuNina Strel, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Kenguru metoda je način nege nedonošenega otroka in predstavlja tesen, intimen stik med otrokom in mamo. S pomočjo zdravstvenih delavcev mati, lahko tudi oče, metodo izvaja na Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev, kjer se srečuje s številnimi ergonomskimi izzivi. To so na primer neudobno oblikovan stol, okolje, ki ne zagotavlja ustreznega miru in zasebnosti, pomanjkljiva čustvena podpora zdravstvenih delavcev itn. Namen magistrskega dela je s pomočjo raziskave identificirati kognitivni, fizikalni in organizacijski vidik kenguru metode z vidika staršev.
Metode: V magistrski nalogi smo uporabili dve raziskovalni metodi. Sistematični pregled literature smo uporabili v teoretičnem delu, kjer smo s pomočjo podatkovnih baz podatkov Google učenjak, PubMed, Cinahl, ScienceDirect in Cobiss preučili obstoječo literaturo. Sledila je metoda anketiranja, pri kateri smo uporabili anonimni spletni vprašalnik 1KA. Vzorec je bil priložnostni in je vključeval 90 anketirancev. Raziskava je potekala od 13. 11. 2024 do 13. 12. 2024 , podatki pa so bili obdelani s programom SPSS.
Rezultati: Pred začetkom raziskave smo postavili pet hipotez. Pridobljene podatke anketnega vprašalnika smo analizirali. Ugotovili smo, da starši nedonošenih otrok niso zadovoljni z ureditvijo okolja za izvajanje kenguru metode, pri čemer so bili v povprečju nevtralnega mnenja glede osvetlitve, prezračevanja in toplote prostora, sedeži predstavljajo le delno udobje, prostor pa ne nudi zadostne zasebnosti. Starši so navezanost na otroka vzpostavili zelo različno – nekateri takoj po porodu, drugi pa nekaj mesecev kasneje, pri čemer dolžina izvajanja kenguru metode ni statistično povezana s hitrostjo vzpostavitve navezanosti. Wilcoxonovi testi so pokazali, da starši med kengurujčkanjem bistveno redkeje doživljajo negativne občutke (utrujenost, zaskrbljenost, razdražljivost itd.) kot ob sprejemu otroka na Enoto intenzivne nege in terapije. Raziskava je pokazala, da so starši nedonošenih otrok dobili dobro informacijsko in čustveno podporo s strani zdravstvenega osebja pri izvajanju kenguru metode. Zanimala nas je tudi uporaba telefona med izvajanjem kenguru metode. Ugotovili smo, da ga uporablja manj kot polovica, pri tem pa ga starši ne zaznavajo kot moteč dejavnik.
Razprava: Raziskava nam je podala uvid v ergonomski vidik trenutnega stanja s strani staršev nedonošenih otrok, ki na Enoti za intenzivno nego in terapijo izvajajo kenguru metodo. Raziskava izpostavlja možnosti za izboljšave fizikalnih dejavnikov ergonomije, ki se nanašajo na prostor, kjer so starši izvajali kenguru metodo. Smiselno bi bilo staršem zagotoviti mirno okolje, ki je brez motečih dejavnikov in nudi zasebnost, prav tako pa bi sedeži lahko bili oblikovani tako, da bi zagotavljali večje udobje in ustrezno držo telesa.
Keywords: ergonomija, nedonošenček, kenguru metoda, doživljanje staršev, enota za intenzivno nego
Published in DKUM: 19.06.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,94 MB) |
4. Vpliv modelov izmenskega dela na počutje medicinskih sester, zaposlenih v urgentnih ambulantahAnja Janežič, 2025, master's thesis Abstract: Izmensko delo predstavlja nepogrešljiv del zdravstvene obravnave, pri čemer je kontinuirana oskrba pacientov ključna. Zdravstveno-negovalno osebje, ki dela v urgentnih ambulantah, je pri svojem delu soočeno z izzivi, kot so neskladja urnikov z biološkimi in s socialnimi ritmi, kar lahko vodi do slabšanja fizičnega in psihičnega počutja. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv izmenskega dela na spanje in zadovoljstvo, ugotoviti, kakšen je vpliv različnih modelov izmenskega dela na zdravje, počutje in zadovoljstvo medicinskih sester, ter oblikovati priporočila za izboljšanje njihovega delovnega okolja.
Raziskava je vključevala 105 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala je v štirih urgentnih ambulantah. Uporabljen je bil kvantitativni pristop, pri čemer smo podatke zbirali z anonimnimi pisnimi vprašalniki. Anketiranci so bili razdeljeni glede na dva različna modela izmenskega dela: 12 ur dnevna, 12 ur nočna izmena ter 7 ur dopoldne, 7 ur popoldne in 7 ur ponoči. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike.
Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi, ki delajo po 12-urnem modelu, nekoliko bolje ocenjujejo organizacijo prostega časa, medtem ko pogosteje poročajo o slabšem zdravju in večjem nezadovoljstvu v primerjavi s 7-urnim modelom. Vendar so razlike zelo majhne in statistično neznačilne. Ugotovili smo, da zaposleni, ki opravljajo več nočnih izmen zapored med izmenami, spijo dlje, a ne nujno kakovostneje. Subjektivna ocena kakovosti in dolžine spanja je bila višja pri osebah, ki se po nočni izmeni odpravljajo prej spat. Pokazalo se je, da so osebe, ki spijo manj kakovostno in manj časa, bolj nezadovoljne. Povezave med daljšanjem delovne dobe in nižanjem zadovoljstva nismo mogli dokazati.
V raziskavi nismo odkrili bistvenih prednosti enega samega modela izmenskega dela, zato priporočamo, da se izbira modela prilagaja specifičnim potrebam delovnega okolja, zaposleni pa naj pri izbiri delovnega mesta upoštevajo svoje individualne potrebe. Za izboljšanje kakovosti spanja po nočnih izmenah predlagamo omogočanje zgodnjega spanca takoj po koncu izmene. Prav tako smo ugotovili, da je področje izmenskega dela kljub njegovi pomembnosti razmeroma slabo raziskano, zato spodbujamo nadaljnje raziskave, ki bi prispevale k izboljšanju delovnih pogojev in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Keywords: izmensko delo, negativni vplivi, urgentna ambulanta, zdravstveno-negovalno osebje
Published in DKUM: 10.04.2025; Views: 0; Downloads: 44
Full text (1,12 MB) |
5. Model ocenjevanja in razvrščanja delovnih mest starejših zaposlenih glede na ergonomske okvire obremenitve sluhaAlbin Kotnik, 2024, master's thesis Abstract: Na trgu dela je prisotnih vedno več starejših zaposlenih, ki predstavljajo demografsko skupino, ki je še posebej občutljiva na težave s sluhom. Hrup na delovnem mestu predstavlja resen problem, saj lahko negativno vpliva na zdravje in dobro počutje zaposlenih. Nepravilno prilagojena delovna mesta za starejše zaposlene predstavljajo ergonomsko tveganje, ki lahko vodi v dolgotrajne posledice za zaposlenega. Na trgu dela je vedno več starejših zaposlenih, ki imajo dokazano naglušnost zaradi različnih dejavnikov, kar dodatno vpliva na njihovo občutljivost povezano s hrupom. Organizacije in podjetja morajo biti iz tega vidika še posebej pozorna pri oblikovanju delovnih mest za starejše zaposlene.
Namen magistrskega dela je bil oblikovati model ocenjevanja delovnih mest iz vidika starejših zaposlenih, ki bo omogočil delodajalcem in strokovnjakom za ergonomijo v podjetjih boljše razumevanje in upoštevanje specifičnih potreb starejših zaposlenih pri oblikovanju delovnih mest. Proučili smo znanstveno in strokovno literaturo s področja starejših zaposlenih, hrupa na delovnem mestu, sluha in slušnih aparatov. S pomočjo ankete in meritev slušnih sposobnosti anketirancev smo analizirali podatke, upoštevajoč ergonomske dejavnike, kot so hrup, frekvenca zvoka, izpostavljenost hrupu, ter druge relevantne spremenljivke.
Rezultati magistrske naloge bodo lahko koristili tako delodajalcem, ter raziskovalcem na področju ergonomije in varnosti pri delu, saj bodo pripomogli k boljšemu razumevanju in razvoju prilagojenih delovnih mest za starejše zaposlene ter izboljšali kakovost življenja in delovno učinkovitost zaposlenih.
Keywords: Hrup, sluh, starejši zaposleni, delovna mesta, podjetje
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 16
Full text (2,60 MB) |
6. Ergonomska analiza oskrbovalca delovnih mest z materialom v podjetju xSofija Đoković, 2024, undergraduate thesis Abstract: Ergonomija ima v sodobni industriji ključno vlogo pri oblikovanju delovnih mest, saj neposredno vpliva na zdravje, zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. V tem diplomskem delu smo se osredotočili na ergonomsko analizo delovnega mesta oskrbovalca z materialom v podjetju X, kjer smo ocenili obstoječe delovne pogoje in prepoznali ključne izzive, s katerimi se soočajo delavci. Namen raziskave je bil preučiti, kako trenutni delovni pogoji vplivajo na tveganje za mišično-skeletna obolenja in kako bi bilo mogoče te pogoje izboljšati z uvedbo ustreznih ergonomskih rešitev.
V okviru raziskave smo uporabili metodo OWAS (Ovako Working Postures Analysing System) in metodo ključnih kazalnikov (MKK), ki sta nam omogočili natančno oceno telesnih položajev in delovnih obremenitev oskrbovalcev med njihovimi vsakodnevnimi nalogami. Rezultati analize so pokazali, da trenutni delovni pogoji vključujejo ponavljajoče se gibe, neustrezne telesne položaje in dvigovanje težkih bremen, kar lahko vodi do resnih zdravstvenih težav in zmanjšanja produktivnosti.
Na podlagi teh ugotovitev smo predlagali več ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev, vključno z uvedbo avtomatiziranih sistemov, optimizacijo logističnih procesov in prilagoditvijo delovnih orodij. Uvedba teh ukrepov bi lahko bistveno zmanjšala fizične obremenitve delavcev, izboljšala delovno učinkovitost in povečala varnost na delovnem mestu. Zaključki raziskave poudarjajo, da so takšne izboljšave ključne za povečanje dolgoročne uspešnosti in konkurenčnosti podjetja.
Keywords: ergonomija, OWAS, MKK, delovni pogoji, industrija
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 38
Full text (3,66 MB) |
7. 43rd International Conference on Organizational Science Development: Green and Digital Transition – Challenge or Opportunity : Conference Proceedings2024, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (international and foreign conferences) Abstract: The 43rd International Scientific Conference on the Development of Organisational Science was held in Portorož from the 20th to the 22nd of March 2024. The main aim of the conference was to promote the importance of knowledge in the context of green and digital transtition of organizations, through academic and scientific debates and professional developments from the economic and non-economic worlds. The conference, which was held under the umbrella title " Green and Digital Transition - Challenge or Opportunity", aimed to highlight the importance of the green and digital transition for the successful achievement of organisational objectives and the appropriate overcoming of societal challenges. The objectives pursued in this context are related to the natural dimensions on the one hand, and to stimulating the economy through green technology, sustainable development and pollution reduction on the other. The green and digital transition is also an opportunity for organisations to make changes towards overarching environmental challenges. It is undoubtedly more important than ever to take decisions that generate synergies between innovation, different sciences, and applied approaches, and to promote changes in business models that will lead to a sustainable and socially responsible development environment. In Portorož, we have reconnected opinions, views, and scientific and professional debates that will stimulate all of us to act in the future, both in organizations and in society at large.
Keywords: organization, knowledge, interdisciplinarity, science, economy
Published in DKUM: 22.03.2024; Views: 456; Downloads: 142
Full text (21,17 MB)
This document has many files! More... |
8. Implementacija infografike za pomoč pri učinkovitem zdravljenju sladkorne bolezniBarbara Potočnik, 2024, master's thesis Abstract: V Sloveniji in svetu so kronične bolezni v porastu. Starostna doba se zvišuje, prav tako so kronične bolezni odraz socialno ekonomskih determinant v družbi. Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen. Sladkornega bolnika neposredno ne ogroža povišan krvni sladkor, pač pa zapleti, ki jih nezdravljen krvni sladkor pušča na ožilju, ledvicah, živčnem sistemu in očeh. Zdravljenje sladkornega bolnika se prične z dobro komunikacijo, ki jo izvede zdravstveni delavec. Dobra komunikacija vključuje empatijo, iskrenost, zaupanje, sočutje in znanje. Odnos bolnika in zdravstvenega delavca mora biti udoben in varen. Bolnik s sladkorno boleznijo potrebuje dober izobraževalni proces, kajti svojo bolezen ves čas vodi v domačem okolju. Zato mora biti seznanjen z vsemi postopki, ki vplivajo na dobro samokontrolo. V bolnišničnem okolju ali diabetološki ambulanti jim poskušamo izobraževalne procese čim bolj približati z različnimi pristopi. Vsak človek potrebuje svoj način izobraževanja, zato je ključnega pomena, da ga izobraževalec dobro izobrazi. V času pandemije se je osebni pristop izobraževanja spremenil v kontrole in učenje preko različnih internetnih aplikacij oziroma preko telefonskih klicev. Odločili smo se, da naredimo infografiko, ki bo preko QR kode povezana z izobraževalnim filmom o aplikaciji zdravila v podkožje, samokontroli krvnega sladkorja v domačem okolju ter hipoglikemijo in ukrepe pri tem. Najprej smo z anketnim vprašalnikom povprašali izobraževalke sladkornih bolnikov v Kliniki Golnik, kaj bi bilo najbolj primerno zajeti v takem izobraževalnem projektu. Nato smo z vprašalnikom vprašali bolnike s sladkorno boleznijo, kako dobro poznajo svojo bolezen, zdravila, ki jih prejemajo za zdravljenje sladkorne bolezni, kdo jim je pri učenju in vodenju svoje bolezni najbolj pomagal, kakšne so imeli težave pri tem, ter kateri izobraževalni procesi in pripomočki so jim najbolj pomagali. Oblikovali smo infografiko in jo predstavili na zloženki. S pomočjo uporabe QR kode smo sporočilo prenesli tudi v video okolje. Ugotovili smo, da je izobraževalni video, povezan preko infografike, bolj uporaben za bolnike, ki uporabljajo primerno tehnologijo in so praviloma mlajši. Raziskava je dokazala, da imajo bolniki najraje osebni pristop v smislu pogovora oziroma izobraževanja, pri tem pa uporabljajo zloženke, knjige, medicinsko tehnične pripomočke in tudi izobraževalne filme.
Keywords: zdravljenje, sladkorna bolezen, izobraževanje, samovodenje, zdravstvena pismenost
Published in DKUM: 07.02.2024; Views: 361; Downloads: 47
Full text (1,99 MB) |
9. Raziskava vpliva bolečine na delo pri uslužbencih sodnega okrožja KranjJana Potočnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Raziskava o vplivu bolečine na delo temelji na vprašalniku spletne ankete v kateri so sodelovali zaposleni na sodiščih sodnega okrožja Kranj.
Namen raziskave je bil pridobiti podatke o številu zaposlenih, ki so v zadnjem delovnem tednu pri opravljanju vsakodnevnega, ponavljajočega se dela, ki se v večini delovnega časa opravlja v sedečem položaju, imeli občutek bolečine ter o vplivu le-te na samo delo.
Študija, ki smo jo v nalogi predstavili, zajema področje ergonomije ter vpliva okolja in opreme, ki jo imata ta na zaposlene.
V zaključnem delu smo uporabili empirično kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer s študijem domače in tuje strokovne literature različnih avtorjev. V okviru kvantitativne metode raziskovanja smo podatke pridobili s spletnim anketnim vprašalnikom.
Rezultati spletne ankete so pokazali delež zaposlenih s trajno prisotno motečo bolečino, ki po njihovem mnenju vpliva na sposobnost za opravljanje dela.
Glede na pridobljene podatke zaposlenim priporočamo večkratno, nekajminutno, dnevno prekinitev dela z namenom izvedbe vaj za krepitev mišic v vratu in hrbtenici.
Keywords: sedeče delo, bolečine, ergonomsko oblikovana oprema
Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 402; Downloads: 24
Full text (2,62 MB) |
10. Ergonomska analiza elektromontažnih del na višiniMatej Coklin, 2023, master's thesis Abstract: Na primeru podjetja Elektro Celje, d. d., smo proučevali dejavnike in okoliščine nastanka nevarnih situacij in tveganj za razvoj različnih obolenj pri elektromonterjih ob izvajanju višinskih del na elektroenergetskem omrežju. S pomočjo metode OWAS smo opravili analizo obremenitev telesa pri dveh različnih načinih izvedbe višinskih del. Izsledke OWAS analize smo potrdili in nadgradili z izvedbo ankete o varnosti, zdravju in izpostavljenosti zaposlenih poklicnim obolenjem na delovnem mestu. Ugotovili smo, da prihaja pri opravljanju višinskih del do delovnih položajev in opravil, ki presegajo dovoljeno dnevno obremenitev in zato zahtevajo takojšnje, nujno ukrepanje (opravilo vzpenjanja na oporišče) ali ukrepanje v doglednem času (sklonjena hrbtenica v torziji, uporaba fizične sile nad 200 N, glava, sklonjena pod kotom 30° ali več). Zaznane pomanjkljivosti je mogoče delno odpraviti s povečano uporabo mehaniziranih pripomočkov, kjer lokacija izvedbe del to dopušča, sicer z reorganizacijo in optimizacijo delovnega procesa. Možne ergonomske rešitve, ki bi razbremenile delavca in povečale varnost pri delu, so: združevanje več delovnih skupin – s povečevanjem obsega timskega dela bi se skrajšal čas izvedbe posameznih delovnih operacij in dosegla večja učinkovitost; smiselna organizacija in aktivno upravljanje odmorov – z ustrezno dolžino, razporeditvijo in številom odmorov bi se čas kvarnih drž pri delu znižal na ustrezen nivo; upoštevanje osebnih karakteristik delavcev pri dodeljevanju varnih in primernih delovnih zadolžitev v okviru delovnega procesa. Višji nivo zdravja pri delu bi dosegli z uvedbo celovite ocene telesne pripravljenosti delavcev v redne obdobne zdravniške preglede. Sistematično spremljanje telesnih zmogljivosti bi omogočilo premišljeno raz- in prerazporejanje delavcev na ustrezna delovna mesta znotraj podjetja. K večjemu ozaveščanju delavcev o nevarnostih in tveganjih na delovnem mestu bi pripomogla tudi revizija dokumenta Izjava o varnosti z oceno tveganja v smislu natančnejšega opisa višinskih del in ovrednotenja tveganja pri njihovem izvajanju.
Keywords: ergonomija, višinska dela, vzdrževalna dela, OWAS, varstvo pri delu
Published in DKUM: 24.11.2023; Views: 393; Downloads: 28
Full text (7,48 MB) |
