Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Obiskovanje galerij in muzejev ni bilo vseskozi dostopno vsem ljudem, temveč je bilo v preteklosti privilegij predvsem višjih družbenih slojev, likovna umetnost pa je večkrat predstavljala le sredstvo za doseganje družbene in vzgojne moči. Vloga likovne umetnosti in odnos do nje pa se je skozi čas spreminjal. Novejše študije so pokazale, da ljudje, predvsem odrasli posamezniki, zavračajo sodobno likovno umetnost, medtem ko so mladi bolj odprti do sodobnih interpretacij likovne umetnosti. Magistrsko delo nadaljuje raziskavo odnosa sodobnih obiskovalcev galerij do likovne umetnosti in odkriva dejavnike, ki vplivajo na razvoj obravnavanega odnosa. Analiza je bila izvedena na podlagi sekundarne analize podatkov, izvedbe fokusnih skupin z učitelji osnovnih in srednjih šol ter izvedbe intervjujev s predstavniki slovenskih galerij. Rezultati kažejo na nadaljevanje trenda nesprejemanja sodobne likovne umetnosti in na neizoblikovanost odnosa do likovne umetnosti, ki je povezan predvsem z vplivi družinske socializacije in procesom izobraževanja.
Ključne besede: likovna umetnost, odnos, galerije in muzeji, obiskovalci
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 227; Prenosov: 45
Celotno besedilo (4,80 MB)

Opis: Magistrska naloga je pregled kratke zgodovine kulturne dediščine, od prvih pobud ohranjanja, ustanavljanja muzejev, do različnih politik, ki so bile predlagane na ravni Evropske unije in pobud ter možnosti sofinanciranja, z namenom ohranjanja in varovanja, ki jih je EU vzpostavila za in v sodelovanju z državami članicami. Kultuna dediščina se sooča z grožnjami kot so podnebne spremembe, vojne in ne nazadnje tudi masovni turizem, kar je rezultirano v težnji po ponovni opredelitvi politik kulturne dediščine, z namenom njenega ohranjanja, razširjanja in približanja ljudem, da bi vsi začutili odgovornost do skupne zgodovine. Na podlagi tega in tudi čedalje hitrejšega vstopa sveta v digitalno dobo so se začele razvijati politike digitalizacije kulturne dediščine in vzpostavitve skupnih podatkovnih prostorov, kjer bo digitalizirana dediščina na voljo za spoznavanje, raziskovanje in izobraževanje vsem, hkrati pa se je začel z vpeljavo digitalnega razvijati povsem nov odnos med ustanovami kulturne dediščine in obiskovalci. Evropska unija je prepoznala kulturno dediščino kot pomemben del skupne zgodovine in kot pomemben sektor povezovanja, kar pomeni, da mu je v zadnjih petnajstih letih z usmerjenim financiranjem pomagala do preporoda in ponovne oživitve. Magistrska naloga raziskuje dobre primere projektov in implementacije različnih novih tehnologij, hkrati pa ob koncu ponudi tudi določene smernice sofinanciranja podobnih projektov v novem finančnem obdobju 2021-2027 ter med programi sofinanciranja in politikami potegne vzporednice, ki so lahko v pomoč novim prijaviteljem.
Ključne besede: kulturna dediščina, evropska sredstva, digitalizacija, virtualna resničnost, Europeana
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 721; Prenosov: 79
Celotno besedilo (16,49 MB)

Opis: France Mihelič pri upodobitvah kurenta izhaja neposredno iz sveta kurentov, torej iz obredja, običajev, ki jih je videl in doživel na Ptuju, kjer je služboval v prvi polovici 20. stoletja. Njegovi kurenti pomensko odstopajo od drugih upodobitev kurentov v naši likovni umetnosti. Pri Miheličevi umetnosti gre za spoznanja, ki se navzven ne kažejo več kot realistična umetnost. Miheličev kurent postaja domala obsesivni lik, v katerega naseljuje umetnik vse njegove ustvarjalne afinitete, spomine in občutja. Kot da bi v tem fantazmagoričnem svetu kurentov odkrival svetove, ki bivajo tudi v njem, v njegovi podzavesti. Zanimalo nas je, kako se je motiv vsebinsko in oblikovno spreminjal skozi čas in kateri dejavniki so vplivali na njegovo preoblikovanje oziroma na njegove spremembe. Miheličevo grafiko smo v nadaljevanju uporabili kot osnovo za oblikovanje didaktičnega sklopa, ki smo ga uporabili za izvedbo kvalitativne raziskave na srednji šoli. Proučili smo možnosti aktualiziranja in problematiziranja Miheličeve grafike z dijaki. Zanimalo nas je, kako se spreminja dijakovo zaznavanje in doživljanje določenega umetniškega dela ob vse večjem poglabljanju ter kako izbrane splošne in specifične metode spreminjajo njegovo zaznavanje in doživljanje.
Ključne besede: France Mihelič, grafika, kurent, študija primera, srednja šola
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 1208; Prenosov: 183
Celotno besedilo (5,35 MB)

Opis: Zaključno delo z naslovom Svetniki s panjskih končnic je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen teoretičnega dela je predstaviti začetke čebelarstva, njihov razvoj ter nastanek panjskih končnic. Raziskali smo slikarsko tehniko čelnic in material, ki so ga uporabljali ustvarjalci v 18. in 19. stoletju. Nato smo se osredotočili na nabožno motiviko z upodobitvami svetnikov v povezavi z njihovim življenjem, namenom in pomenom njihovih upodobitev na panjskih končnicah v skladu z umetnostnozgodovinsko metodo. Glavni cilj dela je bil ugotoviti povezanost ljudskih običajev, rekov oziroma pregovorov z življenjem in pomenom svetnikov v skladu z reprezentacijo v ikonografskih razsežnostih. Sprotni zastavljeni cilji raziskovanja so bili raziskati najpogostejši motiv svetnika ali svetnice in različne tipologije svetnikov. V praktičnem delu smo izdelali čebelnjak po vzoru Antona Janše in panje, ki so na koncu služili kot razstavni eksponat panjskih končnic. Pri sami izdelavi čelnic smo upoštevali slikarske zakonitosti, ki so bile zapisane v času njihovega nastanka.
Ključne besede: panjske končnice, svetniki, čebelnjak, panji.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 980; Prenosov: 166
Celotno besedilo (12,64 MB)

Opis: PLESALCI – TRENUTEK IN GIBANJE TEORETSKA IN KREATIVNA IZHODIŠČA ZA LASTNO FOTOGRAFIJO PLESALCEV je naslov magistrskega dela. Delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu magistrske naloge, ki ga obravnavamo od poglavja ena do poglavja šest, v umetnostnozgodovinskem orisu izpostavljamo začetek nove dobe fotografiranja, ki omogoča probleme krajše ekspozicije in s tem tehnično dovršene fotografije gibanja. V tem delu naloge izpostavljamo pionirje fotografiranja gibanja in kot posebno polje interesa fotografijo plesalcev. V izbrani nalogi sta nas zanimali umetniška fotografija in fotografija plesalcev, ki jih določajo dela Alexeya Brodovitcha, Cornella Capa, Maria Giacomellija, Helmuta Newtona, Andréa Kertésza in Richarda Avedona. V teoretičnem delu naloge smo preučili dosedanja znanstvena spoznanja snovanja fotografije, kot jih tematizira Geoffrey Batchen, gibanje kot prehoda iz stanja v stanje Henrija Bergsona, stanje gibanja kot vizualizacijo trenutka v sliki ter trenutek in gibanje v umetnosti, kot ga je teoretično raziskoval Ernst H. Gombrich. Hkrati smo preučili ples kot umetnost gibanja človeškega telesa, gibanja kot procesa spreminjanja položaja telesa plesalca in se še posebej posvetili teoretskim izhodiščem filozofa Viléma Flusserja. Na ta način smo prišli do izhodišč za lastno avtorsko fotografijo plesalcev. V drugem, praktičnem delu, od poglavja šest do zaključnega dela naloge, obravnavamo proces nastajanja fotografskega dela in predstavitev problematike pri nastajanju fotografije. Poglobljeno smo proučili, na kakšne načine lahko pristopimo k fotografiranju in nastanku fotografske podobe v gledališču, hkrati pa smo upoštevali tehnične in estetke vidike. Gibanje plesalcev kot prehod iz stanja v stanje smo prikazali v različnih trenutkih, položajih in na različne načine ter pri različnih svetlobnih pogojih. Proučili smo predvidevanje oziroma previzualizacijo, pravi trenutek fotografiranja plesalcev klasičnega baleta, svetlobo in videz slike, ki je med drugim odvisen tudi od svetlostnih tonov. Kako želimo prikazati določen prizor plesalcev, je odvisno tudi od tega, v katerih tonih bomo naredili sliko, ali bodo zajeti vsi toni od črnih, sivih do belih, ali pa bodo zajeti samo sivi toni, zato smo prikazali conski sistem Ansela Adamsa, ki temelji na lestvici sivin. Govorimo o tehničnih aspektih fotografske podobe, kot so različni načini osvetljevanja in stopnjevanja svetlobe. Izpostavimo značilnosti skupinskega portreta ter fotografiranje in osvetljevanje celopostavnega portreta plesalcev. V skladu z nameni in cilji naloge so rezultat dela fotografije, ki so nastale v sodelovanju s solisti in z ansamblom Opere in Baleta SNG Maribor.
Ključne besede: ples, trenutek, gibanje, fotografija, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 14.01.2020; Ogledov: 1040; Prenosov: 273
Celotno besedilo (8,26 MB)