SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogostost doživljanja učnih emocij pri osnovnošolcih v povezavi s kognitivno samopodobo
Jadranka Školnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bil namen ugotoviti, katera čustva doživljajo osnovnošolci v zvezi s šolo (t. i. učne emocije), pogostost doživljanja posameznih učnih emocij in počutje osnovnošolcev v šoli. Pri tem me je zanimala vloga spola, starosti in splošnega učnega uspeha. Ugotavljala sem tudi, kakšna je kognitivna samopodoba pri osnovnošolcih na splošnem, verbalnem in logično-matematičnem področju glede na spol, starost in splošni učni uspeh. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali obstaja povezanost med čustvovanjem osnovnošolcev in posameznimi področji kognitivne samopodobe. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Anketni vprašalnik je izpolnilo 110 učencev šestih in devetih razredov osnovnih šol v Mariboru. Za obdelavo podatkov je bil uporabljen - preizkus, t-test in Pearsonov koeficient korelacije. Rezultati so pokazali, da osnovnošolci pogosteje doživljajo pozitivne kot negativne emocije ter da obstajajo razlike v pogostosti doživljanja učnih emocij glede na spol, starost in splošni učni uspeh. Pri oceni, kako se počutijo osnovnošolci v šoli, se razlike niso pokazale. Pri kognitivni samopodobi obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci na splošnem in logično-matematičnem področju glede na starost in splošni učni uspeh, ne pa glede na spol. Na verbalnem področju kognitivne samopodobe obstajajo razlike samo v splošnem učnem uspehu. Izkazalo se je tudi, da so vsa tri področja kognitivne samopodobe statistično pomembno povezana s čustvovanjem učencev.
Ključne besede: čustva, kognitivno-emocionalna interakcija, učne emocije, šola, kognitivna samopodoba (splošno, verbalno in logično-matematično področje)
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2551; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (618,57 KB)

2.
SOCIALNA ANKSIOZNOST V MLADOSTNIŠTVU IN NJENA POVEZANOST Z MLADOSTNIKOVIM PSIHOSOCIALNIM POLOŽAJEM V RAZREDU
Janja Kolarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava socialno anksioznost v mladostništvu in njeno povezanost s psihosocialnim položajem mladostnikov in mladostnic v razredu. V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na opredelitvi, razvoju in vzrokih socialne anksioznosti. Opisane so tudi bistvene značilnosti pojmov, ki se v okviru teme naloge povezujejo s tovrstno anksioznostjo: obdobje mladostništva, samopodoba v mladostništvu, razred kot skupina, psihosocialni položaj učenca v razredu in vzorci vedenja. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in s sociometrično preizkušnjo, ki sta bila aplicirana na 121 učencih sedmih in osmih razredov treh osnovnih šol. Na osnovi sociometrične preizkušnje je bil za vsakega učenca, vključenega v raziskavo, izračunan njegov psihosocialni položaj v razredu. Tako je bila omogočena razvrstitev anketiranih učencev v pet sociometričnih skupin: priljubljeni, zavrnjeni, prezrti, kontroverzni in povprečni učenci. Kategoriziranje anketirancev v omenjenih pet skupin je omogočilo primerjavo med učenci glede na njihove rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Le-ta je vseboval vprašanja, vezana na socialno anksioznost, samopodobo in splošni učni uspeh učencev v preteklem šolskem letu. Hipoteze, ki so bile postavljene za izhodišče dela, so bile ob primerjavi med različnim spremenljivkami tudi ovrednotene. Ugotovljeno je bilo, da na izbranem vzorcu ni povezanosti med psihosocialnim položajem učencev v razredu in prisotnostjo socialne anksioznosti.
Ključne besede: socialna anksioznost, mladostništvo, samopodoba, psihosocialni položaj učenca v razredu, vzorci vedenja
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 3800; Prenosov: 798
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
PSIHOLOŠKE ZNAČILNOSTI OTROK V REJNIŠTVU
Ksenija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na družini kot osnovni in nezamenljivi celici družbe, v kateri poteka vzgoja in skrb za otroke. Člani družine se sproti razvijajo in dopolnjujejo v čustvenem doživljanju, v spoznavnih izkušnjah, v oblikovanju socialne podobe in osebne rasti vsakega od družinskih članov. Vendar ne obstaja le en tip družine. Danes imamo v Sloveniji tako kot drugod v Evropi opraviti z raznovrstnostjo oblik in načinov družinskega življenja. Eden od njih je rejniška družina. Namen rejništva je, da se otrokom, ki so bili mnogokrat zanemarjeni in tako ali drugače zlorabljeni, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. Rejniška družina ima ob sprejemu rejenca težko nalogo. Osebnostni razvoj rejenca je namreč zaradi nefunkcionalnosti matične družine lahko hudo ogrožen. Rejniški otroci so bili mnogokrat razočarani, ogoljufani in zatajeni, zaradi tega rejniške starše preizkušajo in od njih pričakujejo takšno ravnanje, ki bi jim povrnilo osnovno zaupanje, da je svet vendarle dober. Nezadovoljstvo, uporništvo in razočaranje se pri njih kažejo kot različne oblike čustvenih in vedenjskih težav, ki jih izražajo z disocialnim vedenjem. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Ta je bil opravljen na vzorcu 12 rejnikov in 32 rejencev z območja pristojnega Centra za socialno delo Slov. Bistrica. Za potrditev odgovorov anketnega vprašalnika smo uporabili še individualni vodeni intervju s pristojno socialno delavko na omenjenem centru.
Ključne besede: družina, funkcionalna družina, nefunkcionalna družina, rejniška družina, rejnik, rejenec, center za socialno delo, čustva, vedenje, čustvene težave, vedenjske težave, disocialno vedenje.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2998; Prenosov: 549
.pdf Celotno besedilo (638,74 KB)

4.
PREDSODKI IN STEREOTIPI DO ISTOSPOLNO USMERJENIH POSAMEZNIKOV
Vanja Šnopl, 2010, diplomsko delo

Opis: Predsodki so stališča, ki niso upravičena, argumentirana ali preverjena. Spremljajo jih močna čustva, ki dajejo predsodkom potrebno »duševno energijo« ter hranijo globoko nezavedno dinamiko. Pred pisanjem diplomske naloge sem predvidevala, da je družba zelo nestrpna do »drugačnih«. Ker se v družbi vedno znova postavljajo vprašanja o načinu življenja homoseksualcev, o njihovih pravicah in možnostih, sem se odločila, da bom globlje raziskala problem predsodkov in stereotipov do »drugačnih«, še posebej do homoseksualcev. V prvem delu diplomske naloge sem s pomočjo strokovne literature podala teoretična izhodišča o predsodkih in stereotipih ter o istospolni usmerjenosti. Po podrobnejše informacije sem se zatekla k predstavnikom društva Legebitra in društva DIH. V drugem delu pa sem z anketnim vprašalnikom, ki sem ga izdelala s pomočjo mentorice, poskušala zbrati informacije in stališča naključno izbranih ljudi ter ugotoviti, kako oni sprejemajo »drugačne« v naši družbi in se soočajo z njimi. Želela sem ugotoviti ali obstajajo razlike v odgovorih glede na spol, starost, stopnjo izobrazbe in tip skupnosti. Opravila sem tudi intervju z dvema lezbijkama in gejema, saj so me zanimala tudi njihova razmišljanja in izkušnje ob soočanju s svojo spolno usmerjenostjo in predsodki družbe. Pri rezultatih raziskave sem upoštevala, da je tema zelo kompleksna in občutljiva, zato so anketiranci morda odgovarjali z zadržkom oziroma so želeli podati »strpne« odgovore. Ugotovila sem, da imajo več predsodkov starejši anketiranci in prebivalci z vasi. Intervjuvani homoseksualci pri soočanju s svojo spolno usmerjenostjo nimajo večjih težav, a se zavedajo, da so omejeni v pravicah in željah.
Ključne besede: Predsodki in stereotipi, istospolna usmerjenost, homoseksualnost skozi zgodovino, sprejemanje homoseksualnosti, pravice homoseksualcev, nov družinski zakonik.
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 6138; Prenosov: 1288
.pdf Celotno besedilo (791,99 KB)

5.
Poznavanje avtizma in stališča osnovnošolskih učiteljev do vključevanja otrok s spektroavtistično motnjo v redno osnovno šolo
Anja - Biljana Kurnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o avtizmu, ki je nevro-razvojna, vseživljenjska motnja z značilnimi vzorci vedenja, ki prizadenejo osebnostno, predvsem pa socialno funkcioniranje prizadete osebe. Znanstveniki do danes še niso odkrili natančnega vzroka za nastanek motnje, prav tako niso odkrili možnega zdravila. Preučevanje avtizma pa se je močno poglobilo in se usmerilo predvsem v razumevanje motnje in v nudenje pomoči osebam, predvsem otrokom z avtizmom. Teoretični del diplomske naloge se torej posveča predvsem teoriji, ki je do danes znana, o tej kompleksni, vseživljenjski motnji, ki jo strokovnjaki imenujejo spektroavtistična motnja. Osredotočamo se predvsem na zgodovino avtizma, značilnosti avtizma in Aspergerjevega sindroma, ki je tako imenovani viskofunkcionalni avtizem, na možne vzroke za nastanek, na pomembnost zgodnje obravnave in diagnostike ter predvsem na pomen učenja otrok s spektroavtistično motnjo za čim bolj samostojno življenje in delo. V nadaljevanju teoretičnega dela se posvetimo še stališčem, in sicer nas zanima, kako se stališča sploh oblikujejo, na kakšen način jih ugotavljamo in merimo, predvsem pa kakšen vpliv imajo stališča na posameznikovo obnašanje. Pri vsem tem nas zanimajo stališča, ki jih ljudje, predvsem tisti, s katerimi avtisti prihajajo v stik, oblikujemo do te motnje. Pomembno je, da motnjo čim bolj poznamo in da stališča gradimo na znanju in ne na stereotipih. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, kakšno je poznavanje avtizma med osnovnošolskimi učitelji ter kakšna so njihova stališča do vključevanja teh otrok v redno osnovno šolo. Zanimalo nas je predvsem, koliko učitelji poznajo vzroke za nastanek avtizma in splošne značilnosti te motnje, v kolikšni meri so učitelji zadovoljni s svojim znanjem o avtizmu in kakšna so njihova stališča do vključitve avtistov v njihove razrede.
Ključne besede: avtizem, spektroravtistična motnja, Aspergerjev sindrom, stališča, učitelji
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 3258; Prenosov: 586
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

6.
KOGNITIVNE SPREMEMBE V OBDOBJU ODRASLOSTI IN STARANJA
Anita Nonković, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil pobliže spoznati proces staranja in s staranjem povezane spremembe na kognitivnem in drugih področjih. V teoretičnem delu je poudarek na kognitivnem razvoju v odrasli dobi; opisan je spoznavni razvoj v adolescenci in odrasli dobi, upad sposobnosti, demenca, modrost ter strategije, s katerimi starostniki nadomestijo upad svojih spoznavnih sposobnosti (selekcija, optimizacija, kompenzacija). Dotaknili smo se socialnega in emocionalnega razvoja ter izobraževanja v odrasli dobi. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom, ki smo ga sestavili sami. Opravljen je bil na vzorcu 40-ih odraslih, starih od 55 do 65 let, med anketiranci so tudi varovanci doma starejših občanov in socialnovarstvenega zavoda. Ugotovili smo, da odrasli v obdobju prehoda v pozno odraslost le redko živijo sami. Osamljeni niso, zaposlijo se s hobiji. Svojemu zdravju bi lahko posvečali več pozornosti. Besedo starostnik povezujejo s starostjo, z domom upokojencev, predvsem z vidnimi znaki staranja kot so sivi lasje, onemoglost. Počutijo se mlajše kot so, zadovoljni so s svojim življenjem. Za svojo poučenost o stvareh, ki jih zanimajo, poskrbijo sami, največkrat preko televizije, knjig in revij. Opažamo, da odrasli najbolje rešujejo naloge verbalnih sposobnosti in spomina. Nekoliko slabše, a še vedno dobro rešujejo naloge za ugotavljanje prostorske orientacije. Najmanj pravilne odgovore dosegajo v nalogah z moralno dilemo.
Ključne besede: Staranje, kognitivni razvoj, modrost, selektivna optimizacija, upad sposobnosti, demenca.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 3199; Prenosov: 942
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
RAZLIKE V UPORABI KOGNITIVNIH IN METAKOGNITIVNIH STRATEGIJ SAMOREGULACIJSKEGA UČENJA
Biljana Levstik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo kognitivne in metakognitivne strategije samoregulacijskega učenja, ki zajemajo osrednji del. Izhajamo iz teorije o kognitivnem razvoju človeka in njegovih metakognitivnih procesih, torej mišljenja o lastnem mišljenju. Vse življenje se učimo. Najintenzivneje in namensko pa v času šolanja. Pomembno je, da učenec razvije lastne strategije učenja, ki jih bo sposoben ustrezno regulirati in s pomočjo lastne aktivnosti v učnem procesu priti do novega znanja. Osrednje vprašanje diplomskega dela je, ali spol, starost, učni uspeh in izbira izobraževalnega programa vplivajo na uspešnost in kvaliteto uporabe kognitivnih in metakognitivnih strategij samoregulacijskega učenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so dekleta tista, ki uspešneje kot fantje uporabljajo kognitivne in metakognitivne strategije. V raziskavi ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uporabi strategij med dijaki drugega in četrtega letnika. Tudi boljši učni uspeh dijakov se ni izkazal kot pokazatelj kvalitetnejše uporabe samoregulacijskih strategij. Med dijaki gimnazije ter dijaki srednje strokovne šole ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uspešnejši uporabi strategij učenja.
Ključne besede: kognicija, metakognicija, samoregulacija, učenje, učne strategije, kognitivne strategije, metakognitivne strategije.
Objavljeno: 09.02.2012; Ogledov: 3140; Prenosov: 602
.pdf Celotno besedilo (562,55 KB)

8.
VPLIV MATERE NE EMOCIONALNI RAZVOJ PREDŠOLSKEGA OTROKA IN SEPARACIJSKA ANKSIOZNOST
Anja Čubrić, 2011, diplomsko delo

Opis: Vez, ki se splete med materjo in otrokom že v času nosečnosti, se ne prekine niti po rojstvu. Čeprav nista več fizično povezana, ostaneta čustveno povezana, kar se odraža v kasnejših letih celostnega razvoja otroka. Cela vrsta raziskav pritrjuje tezi, da je materina vloga pri otrokovem emocionalnem razvoju še kako pomembna in prav zato se, ko se govori o separacijski anksioznosti, največkrat govori o diadi mati-otrok. Iz navedenih razlogov, smo se v diplomskem delu osredotočili na sodelovanje mater otrok, ki obiskujejo vrtce, od starosti treh do šestih let. V teoretičnem delu smo predstavili pomen dojenja, čustva in njihov razvoj ter separacijsko anksioznost. Izpostavili smo emocionalni razvoj predšolskega otroka, vpliv vzgojnih stilov na razvoj socialnih spretnosti, vedenje otroka ob ločitvi od matere in ob ponovnem snidenju. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, v kolikšni meri matere vplivajo na otrokov emocionalni razvoj in separacijsko anksioznost. V ta namen smo uporabili sledeče variable: spol in starost otroka, starost in izobrazba matere, čas dojenja otroka, očesni kontakt v času dojenja, vedenje matere in otroka ob slovesu in ponovnem snidenju ter materin odziv ob vidnem razvojnem napredku otroka.
Ključne besede: predšolski otrok, emocionalni razvoj, separacijska anksioznost, čustva, mati, dojenje.
Objavljeno: 14.04.2011; Ogledov: 2900; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
SINDROM ADRENALNE IZGORELOSTI PEDAGOŠKIH STROKOVNIH DELAVCEV
Nataša Galer, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Izgorelost grozi vsakem poklicu, predvsem poklicem, povezanim z delom, kot so pomoč ljudem, delo v stiku z ljudmi, torej sem sodi tudi poučevanje. Pomembno je razlikovati pojem sindrom izgorelosti in sam proces izgorevanja s simptomi, stanje adrenalne izgorelosti, kot zadnjo stopnjo procesa izgorelosti od depresije in delovne oz. poklicne izčrpanosti s kroničnim stresom. Adrenalna izgorelost je kompleksnejša od kroničnega stresa na delovnem mestu ali od občutka frustriranosti, zajema inter- in intrapersonalne vidike. O izgorelosti in izgorevanju govorimo, ko nas naše notranje prisile ženejo v deloholizem in nato v preizčrpavanje (Pšeničny, 2008). V prvem teoretičnem delu predstavljamo pojem, različne razlage ter sam proces izgorevanja, temeljiteje predvsem zadnjo stopnjo izgorevanja, adrenalno izgorelost: stanje pred, sam akutni adrenalni zlom in stanje po zlomu. Predstavljamo vzroke (oblikovanje labilne, storilnostno pogojene samopodobe v razvoju predšolskega otroka vse bolj ambicioznih staršev in zahtev družbe ter nerecipročnost odnosov, ki se ujema z izhodiščem recipročnega modela izgorelosti), simptome (depresivni občutki in anksiozni simptomi, deloholizem in wornout, disfunkcija HHA-osi, storilnostno pogojena samopodoba), značilnosti (prepoznavne znake) in posledice sindroma adrenalne izgorelosti. Podrobneje smo se ustavili pri simptomih, predvsem zaradi napačnih predstav in sklepanj o samem sindromu. Kakšno je dejansko stanje adrenalne izgorelosti pedagoških delavcev/lavk, smo preverili med samimi učitelji/cami in vzgojitelji/cami s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerega so učitelji/ce in vzgojitelji/ce ocenili stopnjo lastnega stresa (kroničnega stresa), osebnega zadovoljstva in samoučinkovitosti v izvajanju pedagoškega dela, kot tudi pogostost lastnih obolenj, težnjo po zamenjavi poklica ter ovrednotili posamezne trdite stanja lastne izgorelosti.
Ključne besede: Ključne besede: adrenalin, anksioznost, burnout sindrom (BS), depresija, sindrom adrenalne izgorelosti (SAI), storilnostna samopodoba, stres, recipročni model izgorevanja (RMI), wornout, kortizol, self, recipročnost, motivacija, HHA-os.
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 1804; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
STRES MED OSNOVNOŠOLSKIMI UČITELJI V MEŽIŠKI DOLINI
Mojca Petrič, 2012, diplomsko delo

Opis: V času vse hitrejšega tempa življenja, vse večje tekmovalnosti, neosebnih odnosov, nenehne borbe za preživetje, tanke meje med zasebnim in poklicnim življenjem, velike stopnje brezposelnosti itd. je ogromno ljudi podvrženih stresu, tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Ljudje smo si med seboj seveda različni, zato so tudi vzroki, simptomi, posledice in pristopi spoprijemanja s stresom različni. Pomembno je, da se zavedamo, da je vzrok naših težav stres in da znamo ugotoviti, kaj je tisto, kar ga povzroča, ter da se znamo na pravi način z njim spopasti. Danes je prisotnega vedno več stresa na delovnem mestu. Nova informacijska tehnologija, preobremenjenost z delom, slabi medosebni odnosi, nizke plače, vse to in še ogromno drugih dejavnikov pripelje do stresa zaposlenih. Eden bolj stresnih poklicev pa je v sodobnem času zagotovo poklic učitelja. Nas je predvsem zanimalo, kako ocenjujejo stresnost svojega poklica osnovnošolski učitelji v Mežiški dolini. Želeli smo izvedeti, kako pogosto so na svojem delovnem mestu pod stresom, kateri so tisti dejavniki, ki jim povzročajo stres ter kakšni simptomi se kažejo pri njih. Nenazadnje pa nas je zanimalo, kako so zadovoljni s svojim delom in ali kdaj razmišljajo, da bi svoje delovno mesto zapustili. Rezultati so pokazali, da učitelji svoj poklic večinoma ocenjujejo kot zmerno ali močno stresen ter da je največji delež učiteljev na svojem delovnem mestu občasno pod stresom. Kot dejavnik, ki jim povzroča največ stresa, je večina izpostavila veliko dodatnega dela, utrujenost pa je simptom, ki se kaže pri največ učiteljih. Po večini so učitelji s svojim poklicem zadovoljni in ne razmišljajo, da bi svoje delovno mesto zapustili.
Ključne besede: stres, stresorji, simptomi stresa, stresna reakcija, posledice stresa, spoprijemanje s stresom, stres na delovnem mestu, izgorelost, stres in učitelji.
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 1717; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici