| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 108
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost dimenzij velikih pet faktorjev osebnosti in socialne opore z razvojem poporodne depresije : magistrsko delo
Katja Frumen Roj, 2024, magistrsko delo

Opis: Poporodna depresija je ena največjih težav, s katero se matere srečujejo po rojstvu otroka. Na njen nastanek vplivajo številni dejavniki. V tem magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako so osebnostne lastnosti in socialna opora povezani z nastankom simptomov poporodne depresije. Predvidevali smo, da se bosta nevroticizem in ekstravertnost statistično pomembno povezovala s poporodno depresijo, med tem ko se ostale osebnostne lastnosti ne bodo. Hkrati smo predvidevali, da bosta tako socialna opora kot opora partnerja negativno povezani s poporodno depresijo. Zanimalo nas je tudi, katere osebnostne lastnosti so napovedniki poporodne depresije. Raziskava je potekala na vzorcu 119 novih mater v Sloveniji. Naši rezultati so pokazali, da obstaja močna pozitivna povezava med nevroticizmom in poporodno depresijo. Socialna opora in opora partnerja pa negativno korelirata s poporodno depresijo. Hkrati je naša analiza pokazala, da so osebnostne lastnosti v splošnem pojasnile 64,5% variance poporodne depresije, največji prispevek pri tem je imela lastnost nevroticizma. Delež pojasnjene variance se je še dodatno izboljšal, ko smo dodali spremenljivki socialne opore (splošna socialna opora in opora partnerja), in sicer na 66,2%. Ugotovitve te raziskave potrjujejo naša predvidevanja, da določene osebnostne lastnosti (predvsem nevroticizem) in pomanjkanje socialne opore pomembno prispevajo k razvoju simptomov poporodne depresije. Naše ugotovitve tako prispevajo k boljšemu razumevanju razvoja simptomov poporodne depresije in lahko služijo kot osnova za razvoj psihosocialnih in izobraževalnih intervencij. 
Ključne besede: poporodna depresija, socialna opora, velikih pet faktorjev osebnosti
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (629,97 KB)

2.
Povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami v obdobju zgodnjega otroštva : magistrsko delo
Nastasja Urankar, 2022, magistrsko delo

Opis: Zgodnje učenje samoregulacijskih veščin vodi v optimalen razvoj otroka. Otrok s pomočjo samoregulacije uravnava svoja čustva, misli in vedenja. Slabše samoregulacijske veščine in negativne izkušnje v zgodnjem otroštvu pa lahko prispevajo k pojavu psihosocialnih težav. Samoregulacija in psihosocialne težave sta pomembna konstrukta, ki se razvijata v obdobju zgodnjega otroštva. Namen magistrske naloge je preučiti povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami predšolskih otrok glede na njihov spol in starost. V raziskavi je sodelovalo 129 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljena merska pripomočka sta bila Vprašalnik o prednostih in težavah − SDQ, s katerim preverjamo izraženost psihosocialnih težav in Vprašalnik o izvršilnih funkcijah − BRIEF-P, ki ga uporabljamo za oceno posameznikove samoregulacije. Rezultati so pokazali, da se samoregulacija in psihosocialne težave v obdobju zgodnjega otroštva medsebojno povezujejo. Statistično pomembne razlike so se pokazale v izraženosti samoregulacije glede na spol; deklice so imele v primerjavi z dečki višje izraženo samoregulacijo. V raziskavi nismo ugotovili statistično pomembne razlike v izraženosti samoregulacije med mlajšimi in starejšimi otroki. Statistično pomembno so se s starostjo povezovale le nekatere dimenzije samoregulacije. Raziskava ni pokazala statistično pomembne razlike med spoloma v izraženosti psihosocialnih težav. Ugotovljena pa je bila statistično pomembna razlika med mlajšimi in starejšimi otroki v izraženosti psihosocialnih težav. Z raziskavo smo poglobili vpogled v pomembnost optimalnega razvoja samoregulacijskih veščin, ki otroku pomagajo, da lažje premagajo psihosocialne težave in izražajo več prosocialnega vedenja.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, samoregulacija, izvršilne funkcije, psihosocialne težave, prosocialno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 668; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Izvajanje sprostitvenih dejavnosti na osnovni šoli ter njihov učinek na razredno klimo : magistrsko delo
Maša Rus, 2020, magistrsko delo

Opis: Raziskave kažejo, da se pri učencih in mladostnikih lahko pojavljajo težave s stresom, psihosomatski simptomi, tvegana vedenja in nezadovoljstvo s šolo. Po drugi strani pa raziskave s področja sprostitvenih dejavnosti poročajo o pozitivnih učinkih na duševno zdravje ter zmanjševanje stresa in psihosomatskih simptomov učencev. Razred predstavlja celoto odnosov med posameznikom in okoljem, razredna klima je dogajanje v razredu, ki je določeno z medosebnimi odnosi, osebnostnim razvojem učencev ter sistemskimi značilnostmi. Odločili smo se, da bomo raziskali področje razredne klime in sprostitvenih tehnik. Raziskava je v šolskem letu 2017/2018 potekala na dveh mariborskih osnovnih šolah, in sicer v 4., 5., 6., 7., 8. in 9. razredu na vzorcu 464 učencev, od tega jih polovica pripada kontrolni šoli. Pred začetkom šolskega leta smo na eksperimentalni šoli izvedli izobraževanje za razrednike, kjer smo jim predstavili sprostitvene aktivnosti in jim podali primere vaj (vizualizacija, enostavne telesne vaje joge, vaje čuječnosti ...). Nato so razredniki omenjenih razredov enkrat dnevno izvajali enostavne jogijske telesne vaje v času petminutnih rekreativnih odmorov in enkrat tedensko enostavne meditativne ter sprostitvene vaje pri razrednih urah. Pri tem smo zasledovali razlike med učenci eksperimentalne OŠ (z intervencijo sprostitvenih vaj) in kontrolne OŠ (brez intervencije sprostitvenih vaj), ki je primerljiva po številu učencev, razredih in kraju. Za pridobitev in analizo podatkov smo uporabili Vprašalnik za učence »Razredna klima« (Moj razred; Zabukovec, 1998) s 25 trditvami, ki se nanašajo na medosebne odnose (zadovoljstvo, povezanost) in osebnostni razvoj (tekmovalnost, težavnost, napetost). Na obeh šolah smo oktobra 2017 izvedli predtest, maja 2018 pa potest z istim vprašalnikom. Rezultati so pokazali, da se razredna klima kljub intervenciji z izvajanjem sprostitvenih tehnik v omenjenem obdobju ni izboljšala. Smo pa ugotovili tudi, kakšna je bila razredna klima na eksperimentalni šoli in na kontrolni šoli na začetku in kako se je spremenila do drugega merjenja. Ugotovili smo, da je bila razredna klima na obeh šolah slabša ob koncu šolskega leta kot na začetku. Evalvacije so pokazale, da sta na rezultate vplivala dva nepričakovana dejavnika. Učenci so bili namreč v času 2. meritve zaradi zaključevanja ocen bolj obremenjeni in pod stresom, kar je negativno vplivalo na razredno klimo. Drugi dejavnik je nedoslednost pri izvedbi, saj se sprostitvene tehnike zaradi različnih dejavnikov niso izvajale redno. Razlogi za to so bili različni, npr. spremenljivo šolsko okolje, zmanjšanje interesa razrednikov, pomanjkanje motivacije učencev ipd. Natančnega vpliva navedenih dejavnikov ni bilo možno oceniti.
Ključne besede: sprostitvene tehnike, čuječnost, joga in meditacija v šoli, razredna klima, stres
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 1036; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (605,60 KB)

4.
Povezava in primerjava razvoja izvršilnih funkcij in teorije uma v zgodnjem otroštvu
Ana Kljajič, 2020, magistrsko delo

Opis: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma, vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go« naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P, nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1358; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Povezava med delovnim spominom in variabilnostjo srčnega utripa: sistematični pregled literature
Anita Amon, 2020, magistrsko delo

Opis: Model nevralno-visceralne integracije predvideva, da so možganska področja, ki procesirajo delovno-spominske zahteve, in področja, ki nadzorujejo avtonomno živčevje, povezana v isti funkcionalni krogotok in so soodvisna. Iz tega izhaja hipoteza, da se uporaba kapacitet delovnega spomina odraža v pokazatelju aktivnosti avtonomnega sistema – variabilnosti srčnega utripa. Preverjena je bila v nekaterih empiričnih raziskavah, medtem ko so pregledi literature redki oziroma jih ni. S sistematičnim pregledom empiričnih člankov, ki so preverjali povezavo med variabilnostjo srčnega utripa in delovnim spominom, smo ugotavljali, ali med navedenima pojavoma obstaja korelacija. Pregled literature smo opravili v skladu s PRISMA priporočili za sistematične preglede literature. V končno analizo smo vključili 37 člankov, ki so ustrezali vnaprej določenim kriterijem vključevanja. Analiza je pokazala, da avtorji konsistentno ugotavljajo nižjo variabilnost srčnega utripa med reševanjem naloge delovnega spomina v primerjavi z mirovanjem. Razen tega v uspešnosti pri nalogah delovnega spomina odnos z variabilnostjo srčnega utripa ni bil razviden, kar bi pričakovali glede na model nevralno-visceralne integracije. Korelacije z variabilnostjo srčnega utripa v mirovanju večinoma niso bile statistično pomembne.
Ključne besede: model nevralno-visceralne integracije, avtonomno živčevje, izvršilne funkcije
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 971; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Življenjski poteki žensk brez lastnih otrok v srednji odraslosti
Viktorija Majger, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub temu da je materinstvo tradicionalno pomembna in visoko cenjena vrednota in mnogokrat percipirana tudi kot osrednje poslanstvo za ženske, je po svetu opaziti trend povečevanja deleža žensk, ki nikoli ne postanejo matere. V zahodnih kulturah ostane v kohorti navadno brez otrok vsaj tretjina žensk, vendar so v to število zajete tako ženske, ki so neplodne ali kako drugače nezmožne postati mati, kot tudi tiste, ki se za življenje brez otrok odločijo same. Slednjim posvečamo pozornost v pričujoči nalogi. V magistrski nalogi smo preučevali življenjske poteke žensk v srednji odraslosti, ki so brez otrok po lastni izbiri. Raziskovali smo, kako se tlakuje pot do tovrstne odločitve, katere so skupne prelomnice ali pomembni življenjski dogodki na tej poti, katere vrednotne usmeritve zasledujejo in kako so se odločale. Prav tako smo preverili pojavnost stigme, vezane na odločitev zdravih žensk za življenje brez otrok, in v kakšni obliki se kaže. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu po načelu utemeljene teorije, pri čemer smo izvedli 12 poglobljenih intervjujev. Po dobljenih in analiziranih rezultatih smo s pomočjo računalniškega programa ATLAS.ti oblikovali 66 kod, od tega 3 pametne kode (superkode), iz katerih smo sestavili pet osrednjih konceptov, in sicer investicije časa, prelomnice, stigma – pritiski, odločitve, slika starševstva. Nematerinstvo ni nikoli produkt ene same odločitve, temveč je posledica več odločitev na številnih področjih življenja posameznice tekom časa. Pri tem lahko izpostavimo pomembnost partnerskega odnosa in močno zastopanje odgovornosti do pozitivnih odnosov (do sebe, družine, partnerja, družbe, prihodnosti). V ta vodila je zajeta kombinacija tradicionalnih in postmodernih vrednot. Zaradi rahljanja socialnih norm v družbi je zaznati manjšo stopnjo izkušenj s stigmatizacijo, za ženske pa so družbeno pogojene spolne vloge še vedno jasno postavljene v smeri materinstva.
Ključne besede: življenjski poteki, utemeljena teorija, srednja odraslost, (ne)materinstvo, stigma
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 991; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

7.
Vpliv treninga juda na simptome ADHD pri učencih osnovne šole
Mojca Antolinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Hiperaktivna motnja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti ali pogovorno ADHD spada v skupino vedenjsko-čustvenih motenj, ki jo zadnja leta diagnosticirajo vedno več otrokom. Osebe s hiperaktivno motnjo so hendikepirane na različnih področjih, kar jim onemogoča uspešno delovanje v družbi. Takšne osebe so zaradi svojih pogostih impulzivnih dejanj dojemane kot nevzgojene, agresivne, razvajene, zaradi nizke koncentracije dosegajo slabše šolske uspehe in so zaradi težav na področjih izvršilnih funkcij manj organizirane, dosledne ter samoiniciativne. V današnjem času se lahko osebam z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti uspešno pomaga pri zmanjševanju navedenih težav z različnimi metodami: osebe z ADHD lahko uporabljajo zdravila za boljšo koncentracijo, lahko si pomagajo z različnimi terapijami ali s pravilnim prehranjevanjem, nenazadnje jim lahko pomaga vključevanje v športne dejavnosti, kjer lahko svojo odvečno energijo sprostijo na družbeno sprejemljiv način. Šport pozitivno vpliva tudi na vse ostale telesne procese posameznika, njegove vrednote in njegovo telesno zdravje. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo otrok, ki obiskujejo trening juda in imajo diagnosticirano motnjo ADHD, preveriti, ali lahko judo, torej disciplina s specifično filozofijo, vpliva na izboljšanje simptomov ADHD oziroma otrokovih izvršilnih funkcij. Z dvomesečno raziskavo, v kateri je sodelovalo 19 otrok, od tega jih je 7 enkrat tedensko obiskovalo treninge juda, ostalih 12 pa jih je bilo v kontrolni skupini brez posebne naloge, smo s standardiziranim vprašalnikom BRIEF preverjali, ali je prišlo do izboljšanja različnih področij otrokovih izvršilnih funkcij. Po statistični obdelavi s programom SPSS smo ugotovili, da je pri otrocih, ki so obiskovali treninge juda, na vseh enajstih področjih izvršilnih funkcij prišlo do izboljšanja prvotnih rezultatov disfunkcije. Pri nekaterih posameznih izvršilnih funkcijah je prišlo tudi do statistično pomembnih razlik v izboljšanju rezultatov disfunkcije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo judu kot disciplini pripisali pomembno vlogo pri odpravljanju težav na področju izvršilnih funkcij otrok z ADHD.
Ključne besede: motnja pozornosti in koncentracije, ADHD, izvršilne funkcije, judo, šport
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1440; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

8.
Čustvena intelegentnost študentov pedagogike
Tina Žagar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujemo čustveno inteligentnost študentov eno- in dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti v Mariboru. Ozavestiti želimo njen pomen, ugotoviti njeno poznavanje in razširjenost med študenti pedagogike. Najprej teoretično predstavimo čustveno inteligentnost: njene komponente, vpliv na posamezne vidike življenja, možnosti razvijanja, vlogo pedagoških delavcev pri čustveni inteligentnosti učencev ter njen pomen v življenju študentov. Nadalje v empirični raziskavi, kjer je sodelovalo 108 študentov, z anketnimi vprašalniki raziskujemo poznavanje pojma, vključenost pojma in tehnik razvijanja na študijski smeri pedagogike, uporabo načinov razvijanja ter s ESCQ vprašalnikom emocionalne kompetentnosti višino čustvene inteligentnosti študentov pedagogike. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko, Kruskal-Wallisovim preizkusom, x^2-preizkusom in analizo variance. Ugotovili smo dobro poznavanje čustvene inteligentnosti, a slabo vključenost le-te na študijski smeri. Za razvijanje čustvene inteligentnosti študenti navajajo predvsem prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ter pozornost na neverbalno komunikacijo. Ugotavljamo, da je čustvena inteligentnost študentov dobro razvita in se viša z letnikom študija ter s povprečno oceno.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, študenti pedagogike, pedagoški delavci, ESCQ
Objavljeno v DKUM: 22.09.2020; Ogledov: 881; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
Vloga učiteljeve čustvene inteligentnosti in strategij spoprijemanja s stresom pri doživljanju stresa in zadovoljstvu z delom
Vanda Canjuga, 2020, magistrsko delo

Opis: Raziskava se je ukvarjala s konstrukti čustvene inteligentnosti, strategij spoprijemanja s stresom, stresa na delovnem mestu in zadovoljstva z delom ter odnosi med njimi. Preverjen je bil tudi učinek adaptivnih in maladaptivnih strategij spoprijemanja ter njihova morebitna mediacijska vloga. Vzorec raziskave je bil sestavljen iz 243 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo štirih vprašalnikov: Vprašalnika emocionalne kompetentnosti (VEK), Vprašalnika spoprijemanja s stresom (COPE), Vprašalnika doživljanja stresa (PSS) in Vprašalnika zadovoljstva z delom za učitelje (TSS). Podatki so bili analizirani s pomočjo korelacijske matrike ter regresijske in mediacijske analize. Rezultati so pokazali negativno povezavo med sposobnostjo upravljanja s čustvi in stresom na delovnem mestu, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom z delom, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in strategijami spoprijemanja, usmerjenimi na problem, čustva in socialno oporo, ter negativno povezavo med spoprijemanjem, usmerjenim na problem, in stresom na delovnem mestu. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, je pokazalo mediacijsko vlogo v odnosu med čustveno inteligentnostjo in stresom na delovnem mestu. Raziskava je med prvimi v Sloveniji, ki obravnava odnose med omenjenimi spremenljivkami na populaciji učiteljev in s svojimi izsledki pripomore k poudarjanju uporabe adaptivnih načinov spoprijemanja s stresom na delovnem mestu ter pomembnosti čustvene inteligentnosti v delovnem okolju.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, strategije spoprijemanja, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo z delom, učitelji
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 1258; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Zadovoljstvo in stres pri starših otrok s specifičnimi učnimi težavami
Lenart Poklič, 2020, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih se vedno več pozornosti namenja problematiki otrok z disleksijo in specifičnimi učnimi težavami (SUT). Vrstijo se različne študije, napredujejo metode dela z otroki s tovrstnimi težavami, tudi ozaveščenost splošne populacije o tem problemu je vedno večja. V povezavi s problematiko otrok z disleksijo pa se pogosto pozablja na vlogo staršev, na njihovo zadovoljstvo in stres, ki ga doživljajo. V pričujoči nalogi želimo narediti premik k večjemu razumevanju doživljanja staršev. Hoteli smo proučiti njihovo kakovost življenja, konflikt med delom in družino, stres in obremenitve, s katerimi se srečujejo. V ta namen smo izvedli spletno raziskavo, v kateri je sodelovalo 142 staršev otrok s SUT in disleksijo. Udeležence smo pridobili s pomočjo društev, ki nudijo oporo staršem in otrokom, ter prek družbenih omrežij. V končnem vzorcu je bilo 138 žensk in 3 moški. Povprečna starost udeležencev ankete je M = 43,1 let (SD = 7,3), pri čemer je bil najmlajši star 16, najstarejši pa 63 let. Ugotovili smo, da so starši, ki so bolj vključeni v šolsko delo otroka in ki doživljajo več konflikta med delom in družino, bolj pod stresom. Med pomembnejšimi izsledki so tudi negativne povezave med starševskim stresom ter družinsko kohezivnostjo in kakovostjo življenja. Rezultati nakazujejo na težave, s katerimi se srečujejo starši otrok z disleksijo in SUT. Dodatno usmerjajo pozornost na to specifično populacijo ter dajejo usmeritve za oporo in pomoč proučevani populaciji. Raziskava je po vsebini zasnovana tako, da meri elemente, ki sestavljajo temo študije, ki je malo raziskano področje. Preprostost uporabe in dostopnost zasnovanega vprašalnika je dobrodošla za izvedbo. Največja slabost, ki je skupna vsem vprašalnikom takšne narave, je samoocenjevanje, ki poteka brez nadzora v nekontroliranem okolju.
Ključne besede: disleksija, specifične učne težave, starši, otroci, stres
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 1333; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (582,02 KB)

Iskanje izvedeno v 5.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici