| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezava in primerjava razvoja izvršilnih funkcij in teorije uma v zgodnjem otroštvu
Ana Kljajič, 2020, magistrsko delo

Opis: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma, vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go« naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P, nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 404; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Povezava med delovnim spominom in variabilnostjo srčnega utripa: sistematični pregled literature
Anita Amon, 2020, magistrsko delo

Opis: Model nevralno-visceralne integracije predvideva, da so možganska področja, ki procesirajo delovno-spominske zahteve, in področja, ki nadzorujejo avtonomno živčevje, povezana v isti funkcionalni krogotok in so soodvisna. Iz tega izhaja hipoteza, da se uporaba kapacitet delovnega spomina odraža v pokazatelju aktivnosti avtonomnega sistema – variabilnosti srčnega utripa. Preverjena je bila v nekaterih empiričnih raziskavah, medtem ko so pregledi literature redki oziroma jih ni. S sistematičnim pregledom empiričnih člankov, ki so preverjali povezavo med variabilnostjo srčnega utripa in delovnim spominom, smo ugotavljali, ali med navedenima pojavoma obstaja korelacija. Pregled literature smo opravili v skladu s PRISMA priporočili za sistematične preglede literature. V končno analizo smo vključili 37 člankov, ki so ustrezali vnaprej določenim kriterijem vključevanja. Analiza je pokazala, da avtorji konsistentno ugotavljajo nižjo variabilnost srčnega utripa med reševanjem naloge delovnega spomina v primerjavi z mirovanjem. Razen tega v uspešnosti pri nalogah delovnega spomina odnos z variabilnostjo srčnega utripa ni bil razviden, kar bi pričakovali glede na model nevralno-visceralne integracije. Korelacije z variabilnostjo srčnega utripa v mirovanju večinoma niso bile statistično pomembne.
Ključne besede: model nevralno-visceralne integracije, avtonomno živčevje, izvršilne funkcije
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 221; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
Življenjski poteki žensk brez lastnih otrok v srednji odraslosti
Viktorija Majger, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub temu da je materinstvo tradicionalno pomembna in visoko cenjena vrednota in mnogokrat percipirana tudi kot osrednje poslanstvo za ženske, je po svetu opaziti trend povečevanja deleža žensk, ki nikoli ne postanejo matere. V zahodnih kulturah ostane v kohorti navadno brez otrok vsaj tretjina žensk, vendar so v to število zajete tako ženske, ki so neplodne ali kako drugače nezmožne postati mati, kot tudi tiste, ki se za življenje brez otrok odločijo same. Slednjim posvečamo pozornost v pričujoči nalogi. V magistrski nalogi smo preučevali življenjske poteke žensk v srednji odraslosti, ki so brez otrok po lastni izbiri. Raziskovali smo, kako se tlakuje pot do tovrstne odločitve, katere so skupne prelomnice ali pomembni življenjski dogodki na tej poti, katere vrednotne usmeritve zasledujejo in kako so se odločale. Prav tako smo preverili pojavnost stigme, vezane na odločitev zdravih žensk za življenje brez otrok, in v kakšni obliki se kaže. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu po načelu utemeljene teorije, pri čemer smo izvedli 12 poglobljenih intervjujev. Po dobljenih in analiziranih rezultatih smo s pomočjo računalniškega programa ATLAS.ti oblikovali 66 kod, od tega 3 pametne kode (superkode), iz katerih smo sestavili pet osrednjih konceptov, in sicer investicije časa, prelomnice, stigma – pritiski, odločitve, slika starševstva. Nematerinstvo ni nikoli produkt ene same odločitve, temveč je posledica več odločitev na številnih področjih življenja posameznice tekom časa. Pri tem lahko izpostavimo pomembnost partnerskega odnosa in močno zastopanje odgovornosti do pozitivnih odnosov (do sebe, družine, partnerja, družbe, prihodnosti). V ta vodila je zajeta kombinacija tradicionalnih in postmodernih vrednot. Zaradi rahljanja socialnih norm v družbi je zaznati manjšo stopnjo izkušenj s stigmatizacijo, za ženske pa so družbeno pogojene spolne vloge še vedno jasno postavljene v smeri materinstva.
Ključne besede: življenjski poteki, utemeljena teorija, srednja odraslost, (ne)materinstvo, stigma
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 276; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

4.
Vpliv treninga juda na simptome ADHD pri učencih osnovne šole
Mojca Antolinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Hiperaktivna motnja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti ali pogovorno ADHD spada v skupino vedenjsko-čustvenih motenj, ki jo zadnja leta diagnosticirajo vedno več otrokom. Osebe s hiperaktivno motnjo so hendikepirane na različnih področjih, kar jim onemogoča uspešno delovanje v družbi. Takšne osebe so zaradi svojih pogostih impulzivnih dejanj dojemane kot nevzgojene, agresivne, razvajene, zaradi nizke koncentracije dosegajo slabše šolske uspehe in so zaradi težav na področjih izvršilnih funkcij manj organizirane, dosledne ter samoiniciativne. V današnjem času se lahko osebam z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti uspešno pomaga pri zmanjševanju navedenih težav z različnimi metodami: osebe z ADHD lahko uporabljajo zdravila za boljšo koncentracijo, lahko si pomagajo z različnimi terapijami ali s pravilnim prehranjevanjem, nenazadnje jim lahko pomaga vključevanje v športne dejavnosti, kjer lahko svojo odvečno energijo sprostijo na družbeno sprejemljiv način. Šport pozitivno vpliva tudi na vse ostale telesne procese posameznika, njegove vrednote in njegovo telesno zdravje. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo otrok, ki obiskujejo trening juda in imajo diagnosticirano motnjo ADHD, preveriti, ali lahko judo, torej disciplina s specifično filozofijo, vpliva na izboljšanje simptomov ADHD oziroma otrokovih izvršilnih funkcij. Z dvomesečno raziskavo, v kateri je sodelovalo 19 otrok, od tega jih je 7 enkrat tedensko obiskovalo treninge juda, ostalih 12 pa jih je bilo v kontrolni skupini brez posebne naloge, smo s standardiziranim vprašalnikom BRIEF preverjali, ali je prišlo do izboljšanja različnih področij otrokovih izvršilnih funkcij. Po statistični obdelavi s programom SPSS smo ugotovili, da je pri otrocih, ki so obiskovali treninge juda, na vseh enajstih področjih izvršilnih funkcij prišlo do izboljšanja prvotnih rezultatov disfunkcije. Pri nekaterih posameznih izvršilnih funkcijah je prišlo tudi do statistično pomembnih razlik v izboljšanju rezultatov disfunkcije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo judu kot disciplini pripisali pomembno vlogo pri odpravljanju težav na področju izvršilnih funkcij otrok z ADHD.
Ključne besede: motnja pozornosti in koncentracije, ADHD, izvršilne funkcije, judo, šport
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 352; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

5.
Čustvena intelegentnost študentov pedagogike
Tina Žagar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujemo čustveno inteligentnost študentov eno- in dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti v Mariboru. Ozavestiti želimo njen pomen, ugotoviti njeno poznavanje in razširjenost med študenti pedagogike. Najprej teoretično predstavimo čustveno inteligentnost: njene komponente, vpliv na posamezne vidike življenja, možnosti razvijanja, vlogo pedagoških delavcev pri čustveni inteligentnosti učencev ter njen pomen v življenju študentov. Nadalje v empirični raziskavi, kjer je sodelovalo 108 študentov, z anketnimi vprašalniki raziskujemo poznavanje pojma, vključenost pojma in tehnik razvijanja na študijski smeri pedagogike, uporabo načinov razvijanja ter s ESCQ vprašalnikom emocionalne kompetentnosti višino čustvene inteligentnosti študentov pedagogike. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko, Kruskal-Wallisovim preizkusom, x^2-preizkusom in analizo variance. Ugotovili smo dobro poznavanje čustvene inteligentnosti, a slabo vključenost le-te na študijski smeri. Za razvijanje čustvene inteligentnosti študenti navajajo predvsem prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ter pozornost na neverbalno komunikacijo. Ugotavljamo, da je čustvena inteligentnost študentov dobro razvita in se viša z letnikom študija ter s povprečno oceno.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, študenti pedagogike, pedagoški delavci, ESCQ
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 217; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Vloga učiteljeve čustvene inteligentnosti in strategij spoprijemanja s stresom pri doživljanju stresa in zadovoljstvu z delom
Vanda Canjuga, 2020, magistrsko delo

Opis: Raziskava se je ukvarjala s konstrukti čustvene inteligentnosti, strategij spoprijemanja s stresom, stresa na delovnem mestu in zadovoljstva z delom ter odnosi med njimi. Preverjen je bil tudi učinek adaptivnih in maladaptivnih strategij spoprijemanja ter njihova morebitna mediacijska vloga. Vzorec raziskave je bil sestavljen iz 243 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo štirih vprašalnikov: Vprašalnika emocionalne kompetentnosti (VEK), Vprašalnika spoprijemanja s stresom (COPE), Vprašalnika doživljanja stresa (PSS) in Vprašalnika zadovoljstva z delom za učitelje (TSS). Podatki so bili analizirani s pomočjo korelacijske matrike ter regresijske in mediacijske analize. Rezultati so pokazali negativno povezavo med sposobnostjo upravljanja s čustvi in stresom na delovnem mestu, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom z delom, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in strategijami spoprijemanja, usmerjenimi na problem, čustva in socialno oporo, ter negativno povezavo med spoprijemanjem, usmerjenim na problem, in stresom na delovnem mestu. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, je pokazalo mediacijsko vlogo v odnosu med čustveno inteligentnostjo in stresom na delovnem mestu. Raziskava je med prvimi v Sloveniji, ki obravnava odnose med omenjenimi spremenljivkami na populaciji učiteljev in s svojimi izsledki pripomore k poudarjanju uporabe adaptivnih načinov spoprijemanja s stresom na delovnem mestu ter pomembnosti čustvene inteligentnosti v delovnem okolju.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, strategije spoprijemanja, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo z delom, učitelji
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 317; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Zadovoljstvo in stres pri starših otrok s specifičnimi učnimi težavami
Lenart Poklič, 2020, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih se vedno več pozornosti namenja problematiki otrok z disleksijo in specifičnimi učnimi težavami (SUT). Vrstijo se različne študije, napredujejo metode dela z otroki s tovrstnimi težavami, tudi ozaveščenost splošne populacije o tem problemu je vedno večja. V povezavi s problematiko otrok z disleksijo pa se pogosto pozablja na vlogo staršev, na njihovo zadovoljstvo in stres, ki ga doživljajo. V pričujoči nalogi želimo narediti premik k večjemu razumevanju doživljanja staršev. Hoteli smo proučiti njihovo kakovost življenja, konflikt med delom in družino, stres in obremenitve, s katerimi se srečujejo. V ta namen smo izvedli spletno raziskavo, v kateri je sodelovalo 142 staršev otrok s SUT in disleksijo. Udeležence smo pridobili s pomočjo društev, ki nudijo oporo staršem in otrokom, ter prek družbenih omrežij. V končnem vzorcu je bilo 138 žensk in 3 moški. Povprečna starost udeležencev ankete je M = 43,1 let (SD = 7,3), pri čemer je bil najmlajši star 16, najstarejši pa 63 let. Ugotovili smo, da so starši, ki so bolj vključeni v šolsko delo otroka in ki doživljajo več konflikta med delom in družino, bolj pod stresom. Med pomembnejšimi izsledki so tudi negativne povezave med starševskim stresom ter družinsko kohezivnostjo in kakovostjo življenja. Rezultati nakazujejo na težave, s katerimi se srečujejo starši otrok z disleksijo in SUT. Dodatno usmerjajo pozornost na to specifično populacijo ter dajejo usmeritve za oporo in pomoč proučevani populaciji. Raziskava je po vsebini zasnovana tako, da meri elemente, ki sestavljajo temo študije, ki je malo raziskano področje. Preprostost uporabe in dostopnost zasnovanega vprašalnika je dobrodošla za izvedbo. Največja slabost, ki je skupna vsem vprašalnikom takšne narave, je samoocenjevanje, ki poteka brez nadzora v nekontroliranem okolju.
Ključne besede: disleksija, specifične učne težave, starši, otroci, stres
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 288; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (582,02 KB)

8.
Učinek delavnic regulacije čustev pri mladostnikih s čustvenimi in vedenjskimi težavami
Darija Močnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo želeli preveriti učinek delavnic regulacije čustev pri mladostnikih s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki bivajo v mladinskem domu. Učinek delavnic smo želeli preveriti na populaciji, za katero velja, da ima slabšo kontrolo impulzov in posledično težje regulira čustvene odzive. Preverjali smo učinek delavnic na dimenzijah prepoznavanja in razumevanja, izražanja in poimenovanja ter upravljanja in uravnavanja čustev. Regulacija čustev ima vpliv tudi na depresijo, anksioznost in stres, zato smo vključili tudi te konstrukte. Naš vzorec je sestavljalo 18 mladostnikov od 10. do 16. leta starosti z vedenjskimi in čustvenimi težavami, vsi pa bivajo v istem mladinskem domu. Udeleženci so bili razdeljeni v kontrolno (N = 9) in eksperimentalno (N = 9) skupino. Eksperimentalna skupina je bila deležna 8-tedenskega treninga regulacije čustev, ki smo ga oblikovali na podlagi Grossovega (2007) Procesnega modela regulacije čustev, kontrolna skupina pa je bila med tem neaktivna. Za preverjanje učinkov naše delavnice smo pred in po izvedbi treninga med udeležence razdelili lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa DASS-21 ter vprašalnik emocionalne kompetentnosti ESCQ. Učinek delavnic smo preverili s pomočjo statističnih analiz, kjer rezultati ANOVE za mešan načrt niso pokazali statistično pomembne interakcije čas x skupina za naše merjene spremenljivke. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo sklepati na učinek naših delavnic na prepoznavanje in razumevanje, izražanje in poimenovanje, upravljanje in uravnavanje čustev ter na raven depresivnosti, anksioznosti in stresa.
Ključne besede: regulacija čustev, mladostniki, čustvene in vedenjske težave, mladinski dom
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 397; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
Zadovoljstvo s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo
Sara Brezovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V obdobju zgodnje odraslosti večina posameznikov zaživi v dolgotrajnem partnerskem odnosu in partnerja v svojo sredo pogosto sprejmeta novorojenčka. Prehod v starševstvo je univerzalni pojav, kjer partnerja iz diadnega preideta v triadni odnos in sprejmeta novo vlogo, ki terja veliko prilagajanja in odrekanja. Ob tem se pogosto zgodi, da pozabita na partnerski odnos in ga začneta zanemarjati. Posledično se zadovoljstvo s partnerskim odnosom zmanjša. Takšni zaključki so se izkazali tudi v naši raziskavi, v kateri je bilo zajetih 448 žensk iz Slovenije, ki so v koledarskem letu 2018 rodile prvorojenca oz. prvorojenko. Naš vprašalnik je bil sestavljen iz demografskih vprašanj ter vprašanj o okoliščinah nosečnosti in partnerske zveze, iz vprašanj o ohranjanju partnerskega odnosa, vključen je bil tudi vprašalnik zadovoljstva s partnerskim odnosom (RAS), lestvica nevroticizma iz vprašalnika velikih pet osebnostnih lastnosti (BFI) in kratka oblika Beckovega vprašalnika depresivnosti (BDI-SF). Preverilo se je, ali obstajajo dejavniki tveganja, ki bi se povezovali z večjim upadom v zadovoljstvu s partnerstvom na prehodu v starševstvo. Ti dejavniki so bili izbrani na podlagi razvitega VSA (»Vulnerability-Stress-Adaptation) modela (Karney in Bradbury, 1995). Le-ta predpostavlja okoliščine, ki v obdobju prehoda v starševstvo pogosto vodijo v nezadovoljstvo, vendar pa je ta dinamika odvisna od posameznikove osebne ranljivosti, njegovega načina soočanja s stresom ter sposobnosti prilagajanja na nove situacije. Rezultati raziskave so pokazali, da so starejše prvorodke, stare nad 28 let, doživele večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo kot mlajše prvorodke, stare do vključno 28 let. Večji upad v zadovoljstvu s partnerskim odnosom na prehodu v starševstvo se je izrazil tudi pri bolj čustveno labilnih in depresivnih udeleženkah ter pri tistih, ki so v ohranjanje partnerskega odnosa vlagale manj truda. Obenem je bilo ugotovljeno, da se v povprečju nizke ocene zadovoljstva s partnerskim odnosom pojavljajo pri čustveno labilnih in depresivnih, medtem ko se višje ocene pojavljajo pri poročenih materah in tistih, ki se bolj trudijo za ohranjanje zadovoljujočega partnerskega odnosa.
Ključne besede: zgodnja odraslost, partnerstvo, prehod v starševstvo, zadovoljstvo s partnerskim odnosom
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 425; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

10.
Učinki kognitivnega treninga na kognitivne funkcije v pozni odraslosti
Karmen Hebar, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je bilo izvedenih veliko raziskav o kognitivnem treningu na populaciji zdravih starejših odraslih kot aktivnosti, ki bi lahko preventivno delovala proti prezgodnjemu kognitivnemu upadu ali celo izboljšala kognitivno delovanje. Vendar raziskave kažejo različne rezultate v odvisnosti od številnih dejavnikov. Namen naloge je bil proučiti ali lahko s specifičnim enomodalnim, kombiniranim (procesnim in strateškim), večdomenskim kognitivnim treningom pozornosti, spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij, izboljšamo rezultate na merah nekaterih kognitivnih funkcij pri zdravih starejših odraslih. V raziskavi smo merili kratkotrajne in bližnje transferne učinke kognitivnega treninga, papir-svinčnik tehnike. Preveriti smo želeli, ali trening pripomore k izboljšanju (slušno verbalnega in vidno prostorskega) kratkoročnega, delovnega in dolgoročnega spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij. Proučiti smo želeli tudi, ali trening pripomore k izboljšanju razpoloženja (pozitivnega in negativnega učinka) in subjektivnega doživljanja zadovoljstva v življenju. V raziskavi je sodelovalo 20 preizkušancev, starih od 65 do 74 let (deset v kontrolni in deset v eksperimentalni skupini), ki so ustrezali vključitvenim merilom. Eksperimentalna skupina je bila deležna sedemtedenskega kognitivnega treninga, ki je potekal enkrat tedensko, v trajanju 90 minut. Rezultati raziskave so pokazali statistično pomembno večje izboljšanje pri udeležencih eksperimentalne skupine, v primerjavi s kontrolno skupino, v slušno verbalnem takojšnjem spominskem priklicu, v vidno prostorskem takojšnjem in odloženem spominskem priklicu, na nekaterih merah izvršilnih funkcij in dolgotrajnega spomina (na testu verbalne fluentnosti) in v kratkotrajnem številskem priklicu (na testu številskega spominskega obsega naprej). Statistično pomembno večje izboljšanje pa se ni pokazalo v verbalnem odloženem priklicu, v delovnem spominu (na testu številskega obsega nazaj), na nekaterih merah izvršilnih funkcij (na TMT testu) ter na nobeni od samoocenjevalnih lestvic razpoloženja in zadovoljstva z življenjem.
Ključne besede: kognitivni trening, izvršilne funkcije, pozornost, hitrost procesiranja, (delovni) spomin, verbalni spomin, vidno prostorski spomin
Objavljeno: 09.01.2020; Ogledov: 698; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici