| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 191
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Izbira optimalnih podstruktur nerekurzivnega digitalnega sita v porazdeljeni aritmetiki
Mitja Solar, Rudolf Babič, Bruno Stiglic, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Nerekurzivna digitalna sita v porazdeljeni aritmetiki in aritmetiki s fiksno decimalno vejico se uporabljajo v hitrih sistemih za digitalno obdelavo podatkov, kjer se zahteva stabilnost odzivov in linearne fazne poteke pri zahtevanem velikem dušenju ali veliki strmini bokov. Med različnimi realizacijskimi oblikami smo primerjali kaskadno, vzporedno in kombinirano realizacijsko obliko. Primerjali smo frekvenčne lastnosti, kvantizacijski šum in aparaturno kompleksnost.
Ključne besede: nerekurzivna digitalna sita, porazdeljena aritmetika, optimalne podstrukture, vplivi kvantizacije
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1707; Prenosov: 40
URL Povezava na celotno besedilo

3.
MODULARNA GRADNJA TELEKOMUNIKACIJSKEGA SATELITA
Andrej Medved, 2010, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja pregled mehanskih, elektronskih in komunikacijskih modulov, ki se uporabljajo pri gradnji majhnih telekomunikacijskih satelitov. Najprej je predstavljena razdelitev satelitov glede na njihovo velikost in filozofijo gradnje majhnih satelitov s pomočjo komercialne tehnologije. Vsakemu modulu je namenjeno svoje poglavje. Le-ta si sledijo, kot struktura satelita, napajalni modul, mikroračunalnik, komunikacijski modul, modul za uravnavanje in nadzor položaja satelita v orbiti, modula za kontrolo temperature in sevanja satelita ter koristni tovor satelita. V zadnjem poglavju je predstavljen praktičen primer izdelave modulov prototipa majhnega telekomunikacijskega satelita. Posebej je predstavljen problem sevanja v LEO orbiti in izbira ustreznega varovalnega plašča, ki zaustavlja ionizirajoče sevanje. Izbira ustreznega aluminijastega plašča oziroma ohišja določa tudi čas, kako dolgo bo satelit zanesljivo deloval v okolju ionozirajočega sevanja.
Ključne besede: Satelit, modul, majhen satelit, sevanje, napajalni modul, modul za uravnavanje in nadzor položaja, komunikacijski modul, prototip, radijski sprejemnik, radijski oddajnik
Objavljeno v DKUM: 06.01.2011; Ogledov: 3301; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (13,02 MB)

4.
TONSKI OJAČEVALNIK Z ELEKTRONKAMI
Bojan Klavžar, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo opisuje razvoj elektronk ter načrtovanje tonskih ojačevalnikov na elektronke. Prikazani sta enojna in protifazna ojačevalna stopnja. Diplomska naloga zajema konstruiranje močnostne ojačevalne stopnje na elektronke. Kot rezultati so prikazane meritve amplitudne in fazne frekvenčne karakteristike ter faktor nelinearnega popačenja.
Ključne besede: elektronka, trioda, pentoda, obračalnik faze, ojačevalna stopnja, močnostna ojačevalna stopnja, amplitudna in fazna frekvenčna karakteristika, faktor popačenj.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2010; Ogledov: 3238; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
CAE/CAD v elektroniki : Analiza in načrtovanje toleranc
Tomaž Dogša, 2010, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Opis:
Ključne besede: elektronska vezja, računalniško načrtovanje vezij, simulacije, CAD, CAE, občutljivost vezij, variabilnost parametrov, tolerance, načrtovanje toleranc, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 02.07.2010; Ogledov: 3955; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
STROBOSKOPSKA NAPRAVA
Dražen Djukić, 2009, diplomsko delo

Opis: Stroboskop, kot merilna naprava, je omogočil nekatera merjenja na nazoren način. To dosegamo z zelo kratkimi svetlobnimi bliski v točno določenih časovnih intervalih. V preteklosti se je uveljavil kot pripomoček v avtomobilski industriji za nastavljanje predvžiga pri bencinskih motorjih, za merjenje vrtljajev, analiziranje mehanskih vibracij, opazovanje glasilk med artikulacijo glasu, testiranje mehanskih sklopov raznih industrijskih strojev, itd… Namen diplomskega dela je izdelati in spoznati stroboskopsko napravo ter njegovo vsestransko uporabnost za merjenje frekvence in odmikov gibajočih delov elektromehanskih aktuatorjev. Za osvetljevanje smo uporabili svetleče LED diode. Naša ciljna aplikacija je uporaba stroboskopa za upočasnjeno opazovanje gibanja membrane zvočnika med obema skrajnima legama in v točno določenem položaju pri različnih amplitudah in frekvencah. Na ta način bo mogoče sklepati o normalnem delovanju zvočnika.
Ključne besede: stroboskop, merilnik vrtljajev, impulzna krmilna vezja LED
Objavljeno v DKUM: 21.12.2009; Ogledov: 2253; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

7.
DIFERENČNI TERMOSTAT ZA OGREVANJE
Jan Nemec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diferenčni termostat je vezje katerega izhod je odvisen od temperaturne razlike. Termostat se uporablja v ogrevalni tehniki za krmiljenje obtočnih črpalk. S tem je zagotovljen prenos toplote od izvora do hranilnika. V praksi gre za povezavo med kotli, sončnimi kolektorji in hranilniki tople vode. V diplomskem delu smo predstavili različne temperaturne pretvornike. Nadalje smo opisali elektronsko vezje z operacijskim ojačevalnikom ter njegovo delovanje in izmerili določene veličine. Vezje je možno uporabit v različnih aplikacijah, zatorej so nadalje predstavljeni še različni sistemi centralnega ogrevanja.
Ključne besede: diferenčni termostat, ogrevalna tehnika, centralno ogrevanje
Objavljeno v DKUM: 13.07.2009; Ogledov: 5512; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

8.
PROGRAMSKO OKOLJE ZA NAČRTOVANJE PROGRAMIRLJIVIH VEZIJ S POMOČJO RAZVOJNE ENOTE
Blaž Zidarič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisano programsko okolje za načrtovanje programirljivih vezij s pomočjo razvojne enote. Predstavljen je postopek dela s programskim okoljem Xilinx ISE in simulatorjem ModelSim. Razvojna enota je namenjena predvsem pedagoškim namenom za povezavo med računalnikom ter programskim okoljem Xilinx ISE. Cilj diplomskega dela je bil pripraviti uporabniška navodila za delo s programskim okoljem za načrtovanje programirljivih vezij s pomočjo razvojne enote. Podan je tudi primer načrtovanja časovnega multiplekserja 2:1 s programirljivim vezjem Spartan 3E XC3S100E, ki je generiran s periodo 2 s.
Ključne besede: razvojna enota, programsko okolje za načrtovanje Xilinx ISE, programirljiva vezja, uporabniška navodila, primer načrtovanja
Objavljeno v DKUM: 18.05.2009; Ogledov: 2677; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

9.
AVTOMATIZIRAN PARKIRNI SISTEM ZA POSLOVNI IN STANOVANJSKI OBJEKT
Aleš Rudolf, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje idejno zasnovo in izvedbo avtomatizacije zapore parkirišča v bližini centra mesta, ki ga uporablja nekaj podjetij zase in za svoje stranke ter okoliški stanovalci. Prikazane so možne rešitve avtomatizacije z vso pripadajočo opremo, predstavili smo cenovno ugoden sistem na osnovi mikrokrmilnika, ki zaradi programske fleksibilnosti močno izboljša njegovo uporabnost.Nam pa je zagotovil konkurenčnost in obstoj med podjetij s podobno dejavnostjo. Prikazani sta ekonomska upravičenost izgradnje avtomatizacije zapore in stroškovni analizi z vidika izvajalca in investitorjev.Diplomsko delo hkrati podaja ekonomske, tehnične in tehnološke parametre za načrtovanje podobnih projektov.
Ključne besede: avtomatizacija parkirišča, parkirišče, parkirni sistem, mikrokrmilnik, Bascom, stroški, cena, dobiček, ekonomska upravičenost, atmelmega8
Objavljeno v DKUM: 07.04.2009; Ogledov: 3042; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

10.
RAZVOJNA ENOTA ZA SIGNALNI PROCESOR
Ciril Golob, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje razvojno enoto, namenjeno signalnemu procesorju, ter njeno načrtovanje. Prikazani in podrobno opisani so vsi deli razvojne enote in njihovi glavni gradniki. Podrobneje so navedeni postopki načrtovanja sheme ter projektiranja tiskanine enote, kot tudi ključni testi in meritve. Namen razvojne enote je preučevanje in testiranje procesorja TMS320F28335. Razvita je bila zaradi prihajajoče nadgradnje mobilnega mPOS T4000 terminala podjetja Ultra d.o.o. Enoto smo načrtovali in narisal
Ključne besede: digitalno signalni procesorji, razvojna enota, projektiranje elektronskih vezij, načrtovanje sheme, projektirane tiskanih vezij
Objavljeno v DKUM: 27.02.2009; Ogledov: 3254; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (5,38 MB)

Iskanje izvedeno v 3.76 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici