| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Rast domačih živali
Dejan Škorjanc, 2021

Opis: Učbenik zajema vsebine vezane na razumevanje kompleksnega procesa rasti domačih živali. Zaradi specifičnosti ločeno obravnavamo rast farmskih živali seslacev in perutnine. Biološke lastnosti rasti domačih živali so predstavljene v prenatalnem in postnatalnem obdobju ter jih poskušamo opredeliti, opisati in oceniti z različnimi matematičnimi funkcijami. Razumevanje postnatalne rasti do dosega klavne zrelosti je pomembno za živinorejce, ki se ukvarjajo s pitanjem domačih živali. Na intenzivnost rasti vpliva tudi učinkovitost izkoriščanja hranljivih snovi, zato so le-te posebej pojasnjene. Na potek rasti vplivajo številni dejavniki, ki jih v učbeniku delimo na genetske in ne genetske. Z razumevanjem in poznavanjem le-teh lahko do neke mere reguliramo in predvidimo rast ter njeno intenzivnost, sestavo klavnega trupa in sestavo dnevnega prirasta. Poseben poudarek je na pojavu kompenzacijske rasti, njenega razumevanja ter pojasnitvi, ali lahko v resnici z nadomestno rastjo nadomestimo zaostanek rasti v optimalnem obdobju rasti posameznih živalskih tkiv? Ob tem so predstavljeni določeni omejitveni dejavniki, ki vplivajo na zmožnost živali za kompenzacijsko rast.
Ključne besede: domače živali, potek rasti, matematične funkcije, genetski in negenetski vplivi, kompenzacijska rast
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv dodatka lucerne v krmo prašičev na rastnost, klavno kakovost in kakovost mesa
Robi Jug, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv dodatka lucerne (Medicago sativa) kot »prilast« na rastnost, klavno kakovost in kakovost mesa prašičev pitancev. V poskus je bilo vključenih 30 prašičev, ki so bili razdeljeni na kontrolno in testno skupino. Obe skupini sta vseskozi imeli enak krmni obrok, le da je testna skupina v drugi polovici pitanja kot dnevni dodatek dobivala še svežo lucerno. V času poskusa smo beležili porabo krme. Prašiče smo tehtali ob rojstvu in nato še 4- do 5-krat, nazadnje dan pred zakolom. Po zakolu smo izmerili lastnosti klavne kakovosti (maso toplih polovic, debelino mišice in slanine, odstotek mesa v trupu) ter odvzeli vzorce za meritve kakovosti mesa (pH, barva, izceja, trdota, kemijska sestava mesa in maščobnokislinska sestava podkožnega maščobnega tkiva). Rezultati so pokazali, da dodatek lucerne nima vpliva na rastnost, klavno kakovost, večino lastnosti kakovosti mesa in maščobnokislinsko sestavo slanine. Vpliv smo ugotovili le pri barvnem parametru a* (p < 0,05, nižja vrednost) ter tendenco pri izceji vode (p < 0,10, nižja vrednost). Dobljeni rezultati so verjetno posledica majhnih količin zaužite lucerne, saj je bila pokladana kot dodatek k popolnemu krmnemu obroku. Ker lucerna v preučevani količini ni imela negativnega učinka na nobeno izmed preučevanih lastnosti, je primerna za uporabo kot zaposlitveni material za izboljševanje dobrega počutja prašičev.
Ključne besede: prašiči, lucerna, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Vpliv hidrolizabilnih taninov na sestavo jajčne lupine in poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah
Monika Javrnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Kakovost jajčne lupine je pomembna za potrošnike. Skozi poškodovano lupino lahko v jajčno vsebino vdrejo patogeni, ki povzročijo bolezensko stanje. Poškodbe grodnice kokoši nesnic so vedno pogostejše v različnih proizvodnih sistemih in veljajo za enega največjih problemov dobrega počutja. Namen poskusa je bil preučiti vpliv prehranskega dodatka, bogatega s hidrolizabilnimi tanini (HTBCO) v krmi kokoši nesnic na sestavo jajčne lupine in pojavnost poškodb grodnice. V poskusu smo imeli 36 kokoši nesnic, pasme prelux-G, dve skupini v šestih oddelkih po šest živali. V treh oddelkih smo nesnice krmili brez prehranskega dodatka, v treh pa z dodatkom. Vpliv dodatka smo opredelili z merjenjem debeline in mase jajčne lupine, vsebnosti kalcija, fosforja in magnezija v lupini, vsebnost vitamina D in holesterola v rumenjakih ter ocenili pojavnost poškodbe grodnice. Ugotovili smo, da dodatek značilno znižuje vsebnost kalcija v jajčni lupini (361 mg/g, p ≤ 0,05) in holesterol v rumenjakih (1179 mg/100g, p ≤ 0,05). Značilno pa se je zvišala vsebnost vitamin D3 v rumenjakih (0,52 µg/100g, p ≤ 0,05).
Ključne besede: nesnice, tanini, sestava jajca, vitamin D3, holesterol, poškodbe grodnice
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 121; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

4.
Vpliv uporabe mletega suhega ali siliranega koruznega zrna na intenzivnost pitanja goveda in ekonomsko oceno vzreje
Tina Kep, 2021, magistrsko delo

Opis: Strošek krmnega obroka lahko dosega največji delež vseh stroškov, ki nastanejo pri pitanju živali. Zato je še toliko pomembneje pravilno načrtovati dnevni krmni obrok za pitanca. Namen in cilj magistrskega dela sta oceniti primernost obstoječega krmnega obroka na kmetiji glede pokritja potrebe po vseh hranilnih snoveh, ki jih pitanci med pitanjem, od 200 do 750 kg, potrebujejo. Prav tako smo želeli ovrednotiti in primerjati strošek trenutnega krmnega obroka s povprečnim dnevnim prirastom 1250 g s krmnimi obroki za dvofazno pitanje, narejenimi s programom Zifo2, za povprečni dnevni prirast 1350 g ter s pomočjo metode linearnega programiranja in orodja Reševalnik izračunati najcenejši krmni obrok, ki ga ponudi iz danih krmil. Rezultati so pokazali, da v začetni fazi pitanja, torej pri telesni masi od 200 do 500 kg, trenutni krmni obrok vsebuje premalo surovih beljakovin (SB) in kalcija (Ca) ter preveč suhe snovi (SS), surovih vlaknin (SV) in v nevtralnem detergentu netopne vlaknine (NDF). Strošek dvofaznega pitanja s siliranim koruznim zrnom znaša 491,27 €, kar pomeni, da je za 75,11 € dražji od trenutnega obroka. Z oceno lastnih cen siliranega (0,102 €/kg) in suhega (0,153 €/kg) koruznega zrna smo prišli do zaključka, da sta silirano koruzno zrno in posledično krmni obrok, ki vsebuje to krmilo, cenejša. Zaključimo lahko, da kmetija glede na razpoložljiva krmila krmi najcenejši povprečen obrok (0,88 €), vendar zaradi manjšega povprečnega dnevnega prirasta pitanje traja 32 dni dlje kot pri povprečnem prirastu 1350 g na dan, kar poveča stroške. Smiselno bi bilo uvesti obrok za dvofazno krmljenje, kjer je za 0,01 € na dan dobiček večji. Za podrobnejše rezultate bi bilo treba narediti poskuse krmljenja izračunanih obrokov na govejih pitancih.
Ključne besede: goveji pitanci, krmni obrok, Zifo2, linearno programiranje
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
Vpliv priprave krmnega obroka v mešalni prikolici na homogenost in prebiranje pri kravah molznicah
Urška Erker, 2020, diplomsko delo

Opis: Na kmetiji Erker smo izvedli poizkus, pri katerem smo dodajali krmnemu obroku vodo in spremljali čas mešanja. Zanimalo nas je, kako sprememba sušine obroka in čas mešanja vplivata na homogenost in porazdelitev delcev krme. Prehranski poizkus smo razdelili na tri dele. V prvem delu poizkusa smo vzorčili standardni krmni obrok s sušino 42 % in ga mešali 10 minut. V drugem delu smo standardnemu krmnemu obroku s sušino 38 % dodali vodo in mešali 15 minut. Zadnji del je temeljil na vzorčenju krme standardnega obroka s sušino 42 %, ter čas mešanja podaljšali iz 10 na 15 minut. Porazdelitev delcev sveže krme smo določili s siti Penn State Particle Separator (PSPS). Prebiranje smo preverili s siti PSPS 12 ur in 24 ur po sveže pokladanem krmnem obroku. Sušino obroka smo spremljali vsak dan poizkusa v času pokladanja krme, določili smo jo s pomočjo friteze na topel zrak. Statistično obdelavo podatkov smo izvedli s statističnim paketom SPSS 25.1 za Windows. Za primerjavo ostankov na posameznem mestu znotraj obrokov smo uporabili GLM analizo in Tukey test. Za primerjavo prebiranja obroka po 12 in 24 urah ločeno v primerjavi s pokladanim smo uporabili t- test. Rezultati statistične analize obroka (38 % SS in 15 min) kažejo, da se četrto mesto na situ 4 značilno (p < 0,05) razlikuje od ostalih mest in lahko trdimo, da ima dodajanje vode pomemben vpliv na homogenost obroka. Rezultati kažejo, da je ob dodatku vode zmanjšana povprečna konzumacija SS/kravo/dan za 0,9 kg oziroma poveča ostanek krme za 2,06 %.
Ključne besede: krmni obrok, dodatek vode, čas mešanja, homogenost, prebiranje
Objavljeno: 06.10.2020; Ogledov: 354; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

6.
Analiza ekonomskih in proizvodnih parametrov reje piščancev brojlerjev
Rok Horvat, 2020, diplomsko delo

Opis: Pitanje piščancev je v Sloveniji v glavnem organizirani v kooperacijski reji. Starost in telesna masa piščancev ob klanju sta odvisni od zahtev trga. V diplomskem delu smo obravnavali obdobje rej v letih od 2016 do 2019. V vsakem letu smo obravnavali po en cikel za vsak letni čas. Namen diplomskega dela je oceniti ekonomičnost in proizvodnost reje piščancev brojlerjev na kmetiji Balek. Cilj raziskave je razvoj tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela za prirejo piščančjega mesa in oceno ekonomičnosti reje. V model so zajeti glavni tehnološko-ekonomski parametri prireje mesa, skupni stroški, vrednost proizvodnje, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. V proizvodne parametre pa sta vključena Evropski proizvodni indeks ter Evropski brojler indeks. Podatke smo urejali v programu Microsoft Office Excel 2016. Pri reji mesa so največji strošek predstavljali materialni stroški, v katere so vključeni ogrevanje, elektrika, voda in slama. Sama teža in posledično prirast je iz leta v leto podoben, saj podjetje Panvita Agromerkur d.o.o. želi piščanca, katerega meso je bolj čvrsto, zato na prirast vpliva s samim receptom krmila. Najvišji proizvodni indeksi se dosegajo v jesenskih ciklih reje. Reja piščancev brojlerjev se je izkazala za ekonomsko upravičeno, saj je koeficient ekonomičnosti znašal med 1,46 in 2,19. Analiza je pokazala, da finančna stimulacija prispeva k dvigu koeficienta ekonomičnosti, saj se je le-ta gibal med 1,82 in 2,19. Uspešnost reje piščancev je odvisna od letnih časov.
Ključne besede: ekonomski parametri, proizvodni parametri, sezona reje, brojlerski piščanci
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 313; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

7.
Biološka aktivnost hidrolizabilnih taninov v epitelijskem celičnem modelu tankega črevesja in pri brojlerskih piščancih
Maksimiljan Brus, 2020, doktorska disertacija

Opis: Vključevanje hidrolizirajočih taninov iz kostanja (Castanea satiava Mill.) kot dodatek v vodi za pitje ali v krmi lahko predstavlja alternativo uporabi nutritivnih antibiotikov. Uporaba živalskega celičnega modela predstavlja primerno orodje za določitev optimalnih koncentracij fitogenih snovi, ki se v prehrani živali lahko pojavljajo v vodotopni ali prašnati obliki. Absorpcija glukoze in transport skozi celice epitelija črevesja sta regulirana z glukoznimi prenašalci, ki pomembno vplivajo na razpoložljivo koncentracijo glukoze in posledično na oskrbljenost organizma z glukozo, na katero lahko imajo tanini pomemben učinek. Za ta namen smo v prvi fazi raziskave razvili in karakerizirali piščančji epitelijski celični model. Zatem smo na njem analizirali učinkovitost vodotopne oblike ekstrakta v različnih koncentracijah (0,025 %, 0,05 %, 0,1 %, in 0,2 %) in določili citotoksičnost, celično proliferacijo, presnovno aktivnost, nastajanje reaktivnih kisikovih snovi, znotrajcelični antioksidativni potencial, genotoksičnost in vpliv na celični cikel. V drugi fazi smo na že razvitem celičnem modelu prašiča (CLAB in PSI) testirali učinkovitost prašnatih oblik kostanjevega ekstrakta na gensko izraženost glukoznih prenašalcev (SGLT1 in GLUT2) in glukoznih prenašalcev tipa 4 (GLUT4) kot tudi biodostopnost glukoze in biodostopnost hidrolizabilnih taninov. V tretji fazi poskusa smo na piščancih v laboratorijskih pogojih z analizo proizvodnih parametrov preverili učinkovitost optimalnih koncentracij HT, ugotovljenih na piščančjem epitelijskem modelu in vivo. Koncentracije, uporabljene v testiranju, so pokazale značilno (P < 0,05) večji proliferativni učinek na CSIEC kot kontrolni medij (največja proliferacija pri 0,1 % VOTE, določeno z meritvami optične gostote). 0,2 % koncentracija VOTE je bila citotoksična, kar je povzročilo značilno večjo (P < 0,05) produkcijo dušikovega oksida in vodikovega peroksida, vendar brez kratkotrajne genotoksičnosti. Čeprav je povečana koncentracija VOTE povzročila upad presnovne aktivnosti celic (najnižja pri 0,1 % VOTE), je presnovna aktivnost ostala višja kot v kontrolnih pogojih. Antioksidativni potencial je bil 75 % boljši in značilno višji (P < 0,05) v izpostavljenih celicah z 0,1 % VOTE v primerjavi s kontrolo. Dodajanje ekstraktov, bogatih s HT, je značilno (P < 0,05) vplivalo na izražanje hišnih genov v celicah CLAB. Ugotovili smo, da dodajanje ekstraktov, bogatih s HT (Farmatan in Contan), v visokih koncentracijah (37 µg/mL) značilno (P < 0,05) vpliva na manjše izražanje hišnih genov RNK polimeraze II (POLR2A) v celicah CLAB. Poleg tega so pri koncentraciji 4 µg/mL različni HT ekstrakti povečali izraženost SGLT1. Koncentracija dodatka 4 µg/mL HT ekstrakta Tanex je značilno (P < 0,05) povečala izražanje GLUT2. Različni HT ekstrakti v koncentracijah 1 ali 4 µg/mL vplivajo na izražanje GLUT4. Analize biološke razpoložljivosti HT kažejo na značilno (P < 0,05) translokacijo galne kisline skozi 3D celični model v prvi uri po izpostavljenosti celic VOTE. Naši rezultati kažejo, da v vodi topni kostanjevi tanini ugodno vplivajo na črevesni epitelij, saj: i) spodbujajo proliferacijo enterocitov; ii) povečajo antioksidativni potencial; iii) nimajo genotoksičnega učinka; in iv) ne vplivajo na celično presnovo. Dejstvo, da različni HT ekstrakti v koncentracijah 1 ali 4 µg/mL značilno (P < 0,05) povečajo izraženost SGLT1, GLUT2 in GLUT4 in imajo zato verjetno koristne prehranske učinke s povečanjem koncentracije glukoze v krvi v živali. Naši rezultati potrjujejo učinkovitost VOTE kot obetavnega kandidata za prehranski dodatek v komercialni proizvodnji.
Ključne besede: bioaktivnost, hidrolizabilni tanini, epitelij tankega črevesja, piščanci, prašiči
Objavljeno: 10.06.2020; Ogledov: 671; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

8.
Investicijska ocena projekta in vzpostavitev obrata za predelavo krmnih mešanic
Gregor Kramberger, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil oceniti investicije za zagon idejnega predelovalnega obrata za krmne mešanice ŽIPO Lenart, d.o.o in na podlagi vhodnih parametrov analize oceniti tudi obdobje povračila vloženih investicijskih sredstev. Ob upoštevanju vložka v učinkovit sistem upravljanja kvalitete in varnosti krme, postopka registracije, pridobitve dovoljenj za odprtje, smo želeli raziskati finančno smiselnost v investicijo. Investicijsko analizo smo opravili s pomočjo analize stroškov in koristi (CBA) na podlagi dinamične metode ocene investicije. V namen analize smo ocenili investicijo v predelavo krmnih mešanic na obratu ŽIPO Lenart d.o.o, ob upoštevanju njihovih receptur in proizvodnje krmne mešanice A (za teleta do 120 kg) in krmne mešanice B (za teleta do 250 kg). Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano prodajno ceno krmila (380,00 in 340,00 €/t) ne bi bila upravičena. Investicija je finančno upravičena v primeru povišanja prodajne cene obeh krmnih mešanic v povprečju za 11,14 % in se po 15 letih povrne ob 5 % obrestni meri (NSV = 42.506 €). Ugotovili smo, da investicija v tem primeru še dopušča 5,418 % obrestno mero, da bi se povrnila v 15-letnem časovnem obdobju.
Ključne besede: investicija / neto sedanja vrednost / krmna mešanica / upravljanje varnosti krme / registracija obrata
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 542; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

9.
Kakovost mleziva pri kravah molznicah v odvisnosti od časa po telitvi
Leon Harih, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil analizirati kakovost mleziva ob porodu in upad kakovosti mleziva v urah po porodu. Zraven tega smo preverjali, kakšen vpliv imajo posamezni dejavniki na kakovost mleziva in kako se vnos mleziva odraža v imunosti teleta. V ta namen smo izvajali 2 preizkusa. V prvem smo molznicam v različnih intervalih po porodu merili kakovost mleziva s kolostrometrom, digitalnim in optičnim refraktometrom. Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da imajo molznice lisaste pasme boljšo kakovost mleziva kot molznice črno-bele pasme, prav tako imajo molznice iz višjih zaporednih laktacij boljšo kakovost mleziva kot molznice iz nižjih laktacij, nismo pa ugotovili statistične razlike med molzicami glede na dolžino presušitvene dobe. V drugem preizkusu smo teletom v dnevih po porodu vzeli vzorce sline in z digitalnim refraktometrom izmerili vsebnost protiteles. Grafično smo ponazorili značilen dvig pasivne imunosti v 2–3 dneh po porodu in upad v naslednjih dneh. Žal nismo mogli dokazati vplivov pasme in laktacije matere na pasivno imunost telet.
Ključne besede: mlezivo / govedo / kakovost mleziva / slina / pasivna imunost OP: VII, 29 s., 6 pregl., 8 graf., 4 slike, 22 ref.
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 553; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (636,07 KB)

10.
Prehranski parametri travne silaže za krave molznice
Tomaž Prah, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je primerjava in analiza prehranskih in kakovostnih parametrov travnih silaž pridelanih na severovzhodu Slovenije. Primerjavo parametrov smo izvedli z analizami iz prejšnjih let in s Hoffmanovimi (2017) priporočili za kakovostne silaže. Zatem smo poiskali korelacije med dobljenimi parametri. Zbrali smo 77 analiz silaž, ki so bile analizirane v nemškem laboratoriju Landwirtschaftliche Kommunikations und Service (LKS)po metodi NIRS in minerali po klasični metodi. Silaže so bile analizirane na naslednje parametre: suha snov, surov pepel, surove beljakovine, surove maščobe, sladkor, HFT, pH, amoniak, topnost beljakovin, količina pepsinsko netopnih beljakovin in na minerale kalcij, fosfor, natrij, kalij, klor in žveplo. Podatke smo vstavili v excel in jih nato obdelali z SPSS 25.0. Naše analize smo primerjali z analizami iz prejšnjih let, vsebnosti pri parametrih so bile podobne. Vsebnost sušine iz naših analiz so bile pri prvem odkosu 42,8 % in pri drugem 42,2 %, silaže iz obdobja 2000 do 2010 so pa imele vsebnosti 44,2 % in v letu 2014 40,8 %, silaže iz leta 2016 pa so imele 43,2 %. Silaže so po Hoffmannovih (2017) priporočilih vsebovale preveč sušine, saj Hoffmann (2017) priporoča 30 – 40 % sušine. Pri ugotavljanju korelacij smo našli veliko korelacij, korelacije med nekaterimi parametri so pozitivne druge negativne. Korelacije so pomembne, da lahko predvidevamo vsebnost parametrov katerih nismo analizirali.
Ključne besede: siliranje, prehranski parametri, povezave med parametri, vsebnosti silaž
Objavljeno: 19.11.2019; Ogledov: 563; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici