SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica do zasebnosti v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo univerzitetnega študija
David Armič, 2013, diplomsko delo

Opis: Pravica do zasebnosti je zelo kompleksen pojav. Skozi zgodovino človeštva je zasebnost postajala vedno bolj cenjena in iskana dobrina, vendar pa se zdi, da je v sodobnem času ponovno postala ogrožena. Pravico do zasebnosti danes ščiti vrsta mednarodnih dokumentov. Zelo pomembna je Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). Za spoštovanje te konvencije skrbi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), kamor se posamezniki iz držav podpisnic lahko pritožijo. 8. člen EKČP govori o pravici do zasebnosti posameznika in je razdeljen na dva odstavka: v prvem delu razloži, katere pravice so zaščitene (zasebno življenje, družinsko življenje, zasebnost doma, zasebnost dopisovanja), v drugem delu pa navaja, da te pravice niso absolutne in da je včasih poseg v te pravice upravičen, vendar le takrat, ko je poseg v skladu z zakonom in nujen v demokratični družbi. Od leta 1959, ko je bilo ESČP ustanovljeno, se je pred njim nabralo že veliko primerov. Naj omenimo le nekatere zanimivejše, ki se tičejo 8. člena EKČP: Gaskin proti Združenemu kraljestvu, López Ostra proti Španiji, Ciper proti Turčiji, Kruslin proti Franciji, Klass in drugi proti Nemčiji, Halford proti Združenemu kraljestvu itd. Tudi Slovenija je imela nekaj primerov na ESČP-ju zaradi kršitve 8. člena EKČP. Zelo odmeven je gotovo primer Kurić in ostali proti Sloveniji, ki se nanaša na izbrisane, torej na ljudi, ki so ob osamosvojitvi Slovenije ostali brez pravice do stalnega prebivanja.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, sodna praksa, diplomske naloge
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1749; Prenosov: 607
.pdf Celotno besedilo (980,65 KB)

2.
Mnenje študentov Fakultete za varnostne vede o zasebnih varnostnikih
David Armič, 2017, magistrsko delo

Opis: Področje zasebnega varovanja je urejeno z Zakonom o zasebnem varovanju (ZZasV, 2011), ki ureja pravice in dolžnosti različnih subjektov zasebnega varovanja. Ključni akter zasebnega varovanja so zasebni varnostniki. To so osebe, ki neposredno opravljajo naloge zasebnega varovanja in lahko pri svojem delu uporabljajo ukrepe, določene v ZZasV (2011). V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšno mnenje imajo študenti Fakultete za varnostne vede o zasebnih varnostnikih in predvsem, kako se je to spremenilo od leta 2003 do 2017. V raziskavi iz leta 2003 (Nalla, Meško, Sotlar in Bodiroža, 2004) so obravnavana vprašanja o strokovnosti in naravi dela varnostnikov, ki smo jih uporabili tudi v naši raziskavi (2017) in tako pridobili podatke za primerjavo ugotovitev obeh raziskav. Za leto 2017 smo s preverjanjem hipotez ugotovili, da študenti FVV menijo, da varnostniki svojega dela ne opravljajo zelo profesionalno, da ni razlike v mnenju med študenti in študentkami ter da imajo študenti s pozitivnimi izkušnjami z varnostniki boljše mnenje o njih kot tisti z negativnimi izkušnjami. V primerjavi z letom 2003 študenti FVV v letu 2017 zasebne varnostnike vidijo kot enako profesionalne, na drugi strani pa se jim njihovo delo zdi bolj pomembno, koristno in zahtevno (»narava dela varnostnikov«). Mnenje o profesionalnosti varnostnikov se torej ni izboljšalo, medtem ko se je mnenje o naravi dela izboljšalo, sprememb splošnega mnenja o varnostnikih pa ni mogoče ugotoviti. Lahko trdimo le, da se splošno mnenje o varnostnikih ni poslabšalo.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostniki, študenti, mnenja, magistrska dela
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 163; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici