| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 248
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Razbiranje čustev iz obraza in mikro-obraznih izrazov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Katra Tomažič, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se seznanili s kratko zgodovino obraznih izrazov in čustev, ki segajo že v čas Charlesa Darwina in Duchenna de Bologna. Nekaj malega je bilo govora tudi o drugih znanstvenikih, ki so se lotili področja obraznih izrazov in čustev. Eden izmed njih je bil prof. Dr. Paul Ekman, ki je na tem področju pustil zelo velik pečat, saj je večino študij, ki vsebujejo obrazne izraze in čustva, naredil prav on. Nato sledi poglavje o univerzalnosti čustev in kulturnih razlikah, saj je bilo na to temo narejenih zelo veliko kritik. Za boljše razumevanje empiričnega dela skozi diplomsko delo so predstavljena osnovna čustva. To so strah, presenečenje, gnus, jeza, žalost, prezir in veselje. Poleg osnovnih čustev diplomsko delo zajema še mikro-obrazne izraze, ki so zelo pomembni pri odkrivanju resničnih čustveni stanj, ki so nalašč prikriti. Empirični del je vseboval raziskavo, s katero smo skušali prikazati različne čustvene obrazne izraze, različne načine maskiranja, lažne izraze in dokazati obstoj mikro-obraznih izrazov in ugotoviti ali lahko z njimi zanesljivo sklepamo o resničnem čustvenem doživljanju osebe. Ugotovitev je bila, da se čustva pojavijo le, če je dražljaj dovolj močan, saj je veliko udeležencev lahko prikrilo svoje resnično čustveno stanje z obrazno mimiko, vendar so jih kljub temu izdali mikro-obrazni izrazi.
Ključne besede: čustva, obraz, obrazni izrazi, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 3425; Prenosov: 355 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

92.
Psihološki vidik intervjuja in zaslišanja osumljencev kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Primož Čonč, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem govoril o psihološkem vidiku intervjuja in zaslišanja osumljencev kaznivih dejanj. Začel sem s tem, da sem napisal nekaj dejstev o zaslišanju. Če hočemo osumljenega dobro in kvalitetno zaslišati, potrebujemo predvsem dobra vprašanja in primeren prostor za zaslišanje, kjer se bo oseba počutila udobno. Med zaslišanjem oz. razgovorom potekajo motivacijski dejavniki, čustveni in kognitivni dejavniki. V diplomski nalogi sem nato opisal, kako zaslišanje poteka, kakšne so značilnosti zaslišanja in intervjuja in katere so dopustne in katere nedopustne metode zasliševanja ter kako pridobljene izjave dokumentiramo. Razložil sem, kako poteka kognitivni intervju in na čem temelji. Na kratko sem opisal tudi Reidovo tehniko, s pomočjo katere lahko pridobimo osumljenčevo priznanje. Pri zasliševanju oseb je cilj pridobiti priznanja, vendar pa so si le ta med seboj lahko različna. Ker je oseba pri zasliševanju in intervjuju pod stresom, so miselni procesi ljudi različni, zato menim, da je potrebno poudariti tudi psihološki del človekove osebnosti. Določeni osumljenci priznajo dejanja, čeprav so nedolžni. Seveda je vsak človek bitje, katerega vodijo določeni vzgibi, ki so lahko še tako nelogični ostalemu svetu. Pomembno je, da med zaslišanjem in intervjujem preiskovalec oceni osebnost človeka, s katerim je v stiku.
Ključne besede: kazniva dejanja, osumljenci, intervju, kognitivni intervju, zaslišanje, priznanje, psihološki vidik, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 1522; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (260,67 KB)

93.
Iskanje resnice ali laži z opazovanjem mikro obraznih izrazov ter telesne govorice : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nathan Klasinc, 2012, diplomsko delo

Opis: Celoten namen diplomske naloge je bila izvedba raziskave, ki je temeljila na principu odkrivanja laži na podlagi mikro-obraznih izrazov in telesne govorice. Zasnova diplomske naloge je potekala že od prvega letnika. Mikro-obrazni izrazi in telesna govorica so v zadnjih letih zelo popularni v vseh medijih, vendar gre za vprašljive metode, ki se pogosto ne zanašajo na raziskave. Zato sem iz uvoda postopoma prehajal na mikro-obrazne izraze. V nalogi sem pobliže predstavil kaj je laganje ter uporabil različne načine in pristope odkrivanja laži. Obe metodi odkrivanja laži temeljita na t.i. čustvenem pristopu, zaradi tega emocije igrajo ključno vlogo v diplomski nalogi. Zaradi tega je bilo potrebno okvirno opisati sedem osnovnih čustev in njihove karakteristike na obrazu, ki so značilne za njih. Mikro-obrazni izrazi temeljijo ravno na osnovnih čustvih in njihove karakteristike se lahko pojavijo in zaznajo na obrazu. Za sedem osnovnih čustev velja, da so univerzalna in se kot taka pojavijo pri vseh pripadnikih človeške rase. Njihova značilnost je tudi ta, da so prepoznana povsod po svetu. V diplomski nalogi sem opisal še znake neverbalne govorice, ki lahko indicirajo laž oz. vznemirjenost. Poleg analize pisnih virov sem podajal še kritične argumente drugih avtorjev, ker menim, da trditve pridobijo na teži, ko so potrjene kljub kritikam. Glavnina diplomske naloge je bila izvedena raziskava, s katero smo lahko potrdili obstoj mikro-obraznih izrazov ter njihovo praktično aplikacijo izven laboratorija. Raziskava, ki smo jo izvedli s kolegi velja za prvo raziskavo iz tega področja na območju Slovenije in kot taka nosi določeno težo. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je s pomočjo mikro-obraznih izrazov vsaj delno možno sklepati o iskrenosti podane verbalne izjave. V kolikor so nas mikro-obrazni izrazi v to prepričali, smo na področju telesne govorice dobili rezultate, ki ne potrjujejo dela hipoteze, ki se nanaša na telesno govorico. Prav tako sem mnenja, da je uporaba mikro-obraznih izrazov v praksi mogoča in koristna.
Ključne besede: laganje, laži, zaznavanje, neverbalni znaki, telesna govorica, obrazni izrazi, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 2236; Prenosov: 553 
(3 glasovi)
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

94.
Pojav deviantnega vedenja pri osebah z motnjami avtističnega spektra
Ajša Zdovc, 2015, diplomsko delo

Opis: O pojavu avtizma se v zadnjih dvajsetih letih govori veliko več, kot se je govorilo nekoč. Gre za pervazivne razvojne motnje, ki človeka prizadenejo že v zgodnjem otroštvu in se pojavljajo skozi njegovo celotno življenje. Ljudje, ki jih prizadenejo spektroavtistične motnje, imajo težave v komunikaciji, socialnih interakcijah, živijo v določeni rutini ter kažejo pretirane interese za določeno stvar. Veliko je bilo ugibanj, kaj sploh je razlog za pojav avtizma in kje so vzroki zanj. Nekateri znanstveniki so slednje iskali v genetiki, okolju, prehrani in tudi cepivih, vendar vse do danes natančni vzroki še niso znani. Zaradi vseh značilnosti, ki jih imajo ljudje z motnjami avtističnega spektra, se pogosto zgodi, da se takšni posamezniki znajdejo v kazenskem postopku, bodisi kot žrtve, priče ali osumljenci. Pogosto se posamezniki z avtizmom ne zavedajo, da je njihovo vedenje v družbi nesprejemljivo in je lahko celo kaznivo. V primeru kaznivega dejanja se morajo v primer vključiti organi kazenskega pregona. Zanje je bistvenega pomena prepoznava in primeren odziv, saj je z avtisti zaradi njihovih značilnosti potrebno ravnati drugače. Tudi v primeru zaslišanja se je avtistični osebi potrebno prilagajati in se držati določenih nasvetov, kako zaslišanje voditi. V samem kazenskem postopku, v katerega so vpletene osebe z motnjami avtističnega spektra, lahko pride do kršenja Miranda pravic. To se lahko zgodi zaradi posameznikovega nerazumevanja teh pravic. Za boljšo osveščenost organov kazenskega pregona o avtizmu je potrebno dodatno izobraževanje in usposabljanje, ki ga v nekaterih državah širom sveta že izvajajo.
Ključne besede: avtizem, duševne motnje, deviantno vedenje, kazniva dejanja, kazensko pravo, kazenska odgovornost, diplomske naloge
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 678; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (487,24 KB)

95.
Vidnost in prepoznavnost policijskih vozil
Igor Areh, Suzana Kundija, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Intervencijska vozila v Sloveniji niso dobro označena. Z upoštevanjem izkušenj drugih držav in znanstvenih spoznanj s področja psihologije prometa in barv, bi lahko policijska vozila označili tako, da bi bila bolj vidna in prepoznavna. V članku na kratko predstavljava bistvena strokovna spoznanja o označevanju intervencijskih vozil in podajava osnutek novega načina barvnega označevanja policijskih vozil.
Ključne besede: policija, policijska vozila, barve, zaznavanje barv, vidnost, primerjave
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 790; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

96.
Otrokov klic: Poglej, me tukaj sem!
2009, intervju

Ključne besede: otroci, izmišljeni dogodki, psihologija
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 708; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

97.
Razvoj, uporaba in prihodnost PEACE modela preiskovalnega intervjuja
Maša Janežič, 2019, magistrsko delo

Opis: Glede preiskovalnega intervjuja se pojavlja vprašanje o problematiki dobre prakse. Posledice izvedbe preiskovalnega intervjuja se kažejo na pravosodnem, kazenskem, postopkovnem ter celo političnem in socialnem področju. V slabih primerih se lahko sčasoma izkaže, da so bile osebe po krivem obtožene. To se je v veliko primerih zgodilo v Angliji, kjer so na slab način reševali primere bombnih napadov teroristične skupine IRA. Po krivem obsojene ljudi so morali osvoboditi iz zaporov in preprečiti nadaljnje sodne zmote. Te napake so v sistemu pustile veliko sled, ki se je širila tudi v nezaupanje ljudi v pravosodni sistem in vlado. Sčasoma so posledično v Angliji na podlagi raziskav o spominu razvili tehniko PEACE preiskovalnega intervjuja in jo implementirali v sistem. Potem se je tehnika razvila v tujini, med drugim na Norveškem, kjer je njena uporaba prinesla vzorno razrešitev znanega primera terorističnega napada, ki ga je izvedel Anders Behring Breivik. V tem je vidna velika razlika, ki jo je prinesel preskok iz starega načina izvedbe preiskovalnega intervjuja. Dobro izveden proces preiskovanja dogodkov pomeni pravično obravnavo in izid za vse vpletene: osumljence, priče in žrtve. Preiskovalci, ki izvajajo preiskovalne intervjuje, se morajo zavedati, kako pomembno je ohraniti neobtožujoče mišljenje o osebi, s katero opravljajo intervju. Ta miselnost je namreč ključna za zbiranje informacij o preiskovanem dogodku. Na ta način, ko se preiskovalci takoj izognejo domnevi o krivdi intervjuvanca, bodo zbrali največ informacij, za katere bodo lahko trdili, da so tudi verodostojne. Tehnika PEACE je resda dovršena, vendar bi si preiskovalci želeli lažjo in dostopnejšo izvedbo, ki bi proces predvsem skrajšala. V tem se kaže, da je tehnika kljub že odličnim rezultatom še vedno odprta za manjše izboljšave.
Ključne besede: zaslišanje, tehnike, preiskovalni intervju, model PEACE, magistrska dela
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 45; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (649,89 KB)

98.
Napačna priznanja
Nika Lederer Ilić, 2019, diplomsko delo

Opis: Priznanja kot dokaz so poznana po tem, da imajo zelo pomembno vlogo na sodišču, saj ko obstaja priznanje, bo porota prej nekoga obsodila, kljub temu da je bilo priznanje pridobljeno z uporabo prisilnih tehnik. Napačno priznanje je priznanje krivde za dejanje, ki ga osumljeni ni storil, ki mu sledi pripoved o tem, kaj, kako in zakaj je spovednik storil kaznivo dejanje. Z zasliševanjem se opravlja pogovor, ki ga običajno uporabljajo uslužbenci organov pregona, vojaško osebje in obveščevalne agencije s ciljem pridobivanja koristnih informacij. Priznanje kaznivih dejanj običajno ni v najboljšo korist osumljencev, vendar pa mnogi to storijo. Opravljenih je bilo veliko raziskav o tem, zakaj se pojavijo napačna priznanja, in določeni so bili dejavniki pojava napačnih priznanj. To so zunanji pritisk, notranja potreba, dojemanje dokazov, omamljenost zaradi mamil, pravne pravice, nasprotovanje in duševne motnje. Poznamo tri tipe napačnih priznanj. Prostovoljna napačna priznanja so tista, v katerih ljudje zahtevajo odgovornost za zločine, ki jih niso storili, ne da bi jih spodbudiai ali pritisnila policija. Vsiljeno-sporazumna napačna priznanja so tista, v katerih priznajo nedolžni, a ranljivi osumljenci, in verjamejo, da so storili kaznivo dejanje, prepričanje, ki ga občasno spremljajo lažni spomini. Sporazumna napačna priznanja so priznanja, v katerih se nedolžni osumljenci vdajo, da bi se izognili stresni situaciji ali kaznovanju ali dobili nagrado. Napačno priznanje je lahko posledica zasliševalskega pritiska, ki ga predstavlja uporaba neprimernih zasliševalskih tehnik. O napačnih priznanjih je bilo opravljenih zelo veliko raziskav. To so raziskava, kjer so raziskali, kaj vpliva na poroto, da nekoga obsodi, raziskava, kjer so primerjali resnična in napačna priznanja med osebami z resnimi duševnimi boleznimi, in raziskava, kjer so raziskali, kateri so dejavniki ozadja, povezani s trditvami o napačnih priznanjih policiji.
Ključne besede: diplomske naloge, priznanje, dokaz, obsodba, osumljenec, zaslišanje
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 69; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (781,77 KB)

99.
Kazenska zadeva Martina Uhernika
Petra Zorko, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika napačnih in lažnih priznanj, pri čemer se ni mogoče izogniti zasliševalskim tehnikam, saj so te ključne za pridobitev nespornih in čim bolj točnih izjav. V nalogi je zajet razvoj in klasifikacija zasliševalskih tehnik, pri čemer je bilo ugotovljeno, da ne obstaja ena tehnika, ki bi veljala za najustreznejšo in sprejemljivo v vseh pogledih. Hkrati so opredeljeni pogoji, ob katerih bi bila zasliševalska tehnika domnevno najustreznejša, in sicer zagotovitev optimalnega časa zaslišanja, zagotovitev snemanja med zaslišanjem, s čimer bi dobili vpogled v interakcijo med preiskovalcem in zaslišanim, objektivnost vprašanj, pri čemer preiskovalec ne sme izhajati iz predpostavke, da je osumljeni resnično kriv, ter usmerjenost na vsebino izjave in čim manj na neverbalno komunikacijo. Kot učinkovita tehnika se je izkazal tudi opis dogodka v nasprotnem vrstnem redu, kar zahteva od zaslišanega večji miselni napor, še posebej, če nekdo laže. Pri analizi primera Martina Uhernika, ki je hkrati empirični del raziskave, je potrebno izpostaviti procesne napake, ki so bile v predmetnem primeru ključne, da se je sodba kljub dolgotrajnem procesu na koncu zaključila z oprostitvijo obtoženca. Pri natančni analizi sodnih spisov je bilo ugotovljeno, da so bili med sojenjem uporabljeni številni nezakoniti dokazi, kot na primer neustrezno pridobivanje izjav, brez navzočnosti zagovornika, postavljanje sugestivnih vprašanj, neustrezno opravljena rekonstrukcija, seznanjanje osumljencev z dokazi, ki niso resnični ipd. Na podlagi vseh zbranih izjav prič in osumljencev ter znanih dejstev iz sodnih spisov je bil narejen pregled potencialnih možnih scenarijev v obravnavanem primeru. V zaključku je ocena hipotez, ki so bila osrednja nit magistrske naloge.
Ključne besede: zaslišanja, lažna priznanja, napačna priznanja, krive obsodbe, analiza primera, magistrska dela
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 100; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (691,42 KB)

100.
Pogostost in teža duševnih posledic prometnih nesreč
Barbara Kepic, Igor Areh, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: prometne nesreče, žrtve, psihične posledice
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 361; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici