| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 287
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Možgansko slikanje v sodnih postopkih
Ada Cerjak, 2021, diplomsko delo

Opis: Razvoj tehnologije in metod, ki se uporabljajo v nevroznanstvene namene, se povečujejo iz dneva v dan. Možganske slike so zgolj ena izmed načinov uporabe nevroznanosti, ki predstavljajo tako napredek kot tudi potrebo po razumevanju samega delovanje in regulacija. Nevroznanost v sodnih postopkih sicer ni nov pojav, vendar je zaradi samega poznavanja zgodovine potrebna regulacija in razprava o sami uporabi možganskih slik v sodnih postopkih. Obstajajo tako pravne, etične in socialne dileme, povezane z možganskimi slikami zaradi možnosti zlorabe uporabljenih tehnologij, zaščite zasebnosti in priljubljenosti pri laični javnosti. Možganske slike imajo zaradi svoje barvitosti in estetike prav posebno mesto pri odločevalci, zato je nujno razumevanje teh tehnologij in pravilna interpretacija. Dileme med strokovnjaki iz prava in nevroznanosti prihajajo zlasti, zaradi neskladnega dojemanja posameznikov. Pravna stroka trdi, da je posameznik racionalni agent, ki ima svobodno voljo in je sam ogovoren za svoja dejanja, medtem ko nevroznanstveniki, ljudi obravnavajo iz bolj determinističnega pogleda in izhajajo iz posameznikovega živčnega sistem in njegovega delovanja. Končni produkt nevroslik nam daje občutek razumevanja in nezmotljivosti, saj je fizično vidna aktivnost, vendar je tehnologija, ki je uporabljena za nastanek nevroslike kompleksnejša in za njo stojijo številni postopki. Postopki, s katerimi pridobimo končni produkt vsebuje temeljito in pravilno statistično analizo, pri kateri je manevrski prostor za napake velik, kar posledično vpliva na rezultat. Zavedati se je potrebno, da so možganske slike v uporabi šele dve desetletji in da je potrebno še ogromno študij, ki bodo potrdile, da so same metode za izdelavo končnega produkta, uporabljene pri različnih tehnikah nevroslikanja verodostojne in zanesljive.
Ključne besede: nevroznanost, preučevanje možganov, nevroslike, sodni procesi, kazenska odgovornost, diplomske naloge
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 11; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (535,22 KB)

2.
Tehnike ugotavljanja laži
Eva Božič, 2021, diplomsko delo

Opis: V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je laganje definirano kot zavestno izjavljanje, oziroma pripovedovanje nekaj neresničnega, z namenom zavajanja v zmoto ter govoriti nekaj, kar ne ustreza resnici. Pri laganju gre za več čustvenih ter miselnih procesov, ki od človeka zahtevajo popolno zbranost ter kontrolo. Razlogov zakaj ljudje lažejo je nešteto, največkrat pa je to zaradi osebnih koristi in izogibanja kazni. To diplomsko delo govori o besednih in nebesednih znakih, ki nakazujejo, da oseba laže ter o različnih tehnikah, ki jih preiskovalci uporabljajo za odkrivanje laži in zavajanja. Tako v tuji kot tudi slovenski literaturi, je že veliko napisanega o tehnikah ugotavljanja laganja. Razne študije in eksperimenti, ki so jih strokovnjaki skozi leta izvajali in izpopolnjevali, so potrdili delovanje nekaterih tehnik, nekatere pa stroka še vedno zavrača. Še vedno so nekatere tehnike premalo učinkovite ter površne. Tako je iz njih nemogoče pridobiti verodostojne rezultate, ki bi učinkovito odkrili oziroma potrdili laganje. V nasprotju s Slovenijo, so tehnike v tujini veliko bolj uporabljane, preiskovalni organi so temu primerno tudi usposobljeni. Velik problem pri uporabi tehnik predstavlja tudi zakonodaja, saj se od države do države razlikuje in medtem ko je tehnikam ugotavljanja laži zakonodaja v tujini, predvsem v ZDA bolj naklonjena, je slovenska zakonodaja do tehnik precej kritična in jih ne priznava. V zadnjem času je mogoče zaslediti veliko serij in filmov, v katerih, kot glavni liki nastopajo ljudje, kateri lahko zgolj iz mimike obraza prepoznajo kdaj oseba laže. Tako lahko s sugestijami in raznimi manipulacijami hitro določijo krivca, ter ga zgolj s postavitvijo parih ''zvitih'' vprašanj pripravijo do želenih odgovorov. To da gledalcu občutek, da lahko tudi sam prepozna vedenje, ki je značilno za lažnivce, ne glede na to, ali je za to usposobljen ali ne. Res je, da obstajajo določeni nebesedni znaki, katere lahko tako rekoč prepozna vsak, vendar je to daleč od tega, da lahko z gotovostjo trdimo, da nekdo laže in žal velja to tudi za tehnike ugotavljanja laži. Laganje je že od nekdaj prisotno pri komunikaciji med ljudmi, najbolj pogosto in izpopolnjeno pa je pri storilcih kaznivih dejanj, kjer jim laganje in zavajanje predstavljata najboljšo zaščito. Laganje pa ni preprosto in od človeka zahteva kontrolo miselnih in čustvenih procesov, kar se velikokrat izkaže kot prezahtevna naloga. Preiskovalci in strokovnjaki so tako s pomočjo različnih eksperimentov in raziskav razvili več tehnik in metod, ki jih uporabljajo pri odkrivanju laganja in zavajanja ter določili katera nebesedna vedenja se pojavijo ob laganju. V začetku diplomskega dela je predstavljenih pet ključnih vprašanj in trditev, ki služijo kot smernice za izdelavo diplomskega dela. Ta vprašanja in trditve se bo skozi celotno delo primerjalo in preverjalo ter na koncu tudi potrdilo oziroma ovrglo.
Ključne besede: laganje, znaki laganja, tehnike laganja, zavajanje, besedno laganje, nebesedno laganje, diplomske naloge
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 24; Prenosov: 0

3.
Uporaba empirično nepreverjenih metod in tehnik v praksi sodnih izvedencev psihologov v Sloveniji
Tjaša Vidovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodno izvedenstvo po svetu in zlasti v Sloveniji je predmet debate v strokovni skupnosti. Gre za novo področje, ki še nima izoblikovanih zavezujočih standardov in pravil, ki bi zagotavljala zadostno dokazno vrednost izvedenskih mnenj. Sodni izvedenci psihologi za izdelavo mnenj uporabljajo različne psihološke teste, ki jim pomagajo oceniti posameznikovo osebnost, a ti testi so bili zvečine ustvarjeni za klinično diagnostiko, ki ne zadošča zahtevam sodnega ocenjevanja osebnosti, saj je premalo zanesljiva in veljavna. V grobem se testi delijo na objektivne teste osebnosti in nestrukturirane projekcijske teste. Ker verodostojne študije kažejo, da projekcijski testi raziskovalno niso potrjeni, se pojavlja vprašanje legitimnosti njihove uporabe v sodnih namenih, kjer se odloča o posameznikovi usodi in življenju njegovih bližnjih. Kljub temu so projekcijski testi v Sloveniji, kot kažejo ugotovitve, predstavljene v nadaljevanju, dokaj pogosti pri sodnem ocenjevanju osebnosti, kar je posebnost naše države. V izvedeni raziskavi smo ugotovili tudi, da sodni izvedenci v Sloveniji uporabljajo psihološke teste, ki niso dokazano zanesljivi za uporabo v sodne namene. Ugotovili smo, da sodni izvedenci v primerjavi z izvedenci v državah z razvito sodno psihologijo uporabljajo bistveno več nestrukturiranih (projekcijskih) testov. V kazenskih zadevah je uporaba empirično nepotrjenih testov pogostejša kot v civilnih. Raziskave v tujini kažejo, da se je v teku desetletij v razvitejših državah uporaba spornih projekcijskih tehnik pri sodnem ocenjevanju osebnosti bistveno zmanjšala, v Sloveniji pa tega ni opaziti. Slednje sproža dvome v verodostojnost psiholoških izvedenskih mnenj, ki so, kot kaže uporaba vprašljivih testov, utemeljena bolj na kvaziznanstvenih prepričanjih kot na znanstvenih ugotovitvah.
Ključne besede: sodni izvedenci, psihologija, forenzična psihologija, izvedenska mnenja, psihološki testi, magistrska dela
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
Poznavanje novih psihoaktivnih substanc in njihovih učinkov na človekovo psiho in telo
Katarina Slapnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Nove psihoaktivne substance (v nadaljevanju NPS) so navadno opredeljene kot snovi v čisti obliki ali pripravku, ki jih mednarodne konvencije o nadzoru drog ne urejajo, vendar lahko predstavljajo nevarnost za javno zdravje. Njihovi uporabniki eksperimentirajo s sintetičnimi kanabinoidi, sintetičnimi katinoni, fenetilamini, piperazini, snovmi na osnovi rastlin, sintetičnimi opioidi, novimi benzodiazepini … Gre za snovi, ki še dandanes niso povsem razumljene, kar predstavlja težavo, tako njihovim uporabnikom, kot tudi zdravstvenim delavcem, oblikovalcem politik in posledično celotni družbi. Za namene magistrske naloge smo v januarju 2021 med prebivalci Slovenije izvedli raziskavo o poznavanju NPS in njihovih učinkov na človekovo psiho in telo, poleg tega pa opravili tudi intervju s koordinatorjem testiranja, Slovenskega združenja za zmanjševanje škodljivih posledic drog - DrogArt, Markom Verdenikom. Ugotovili smo, da splošna javnost ne ve prav dosti o novih snoveh. Več kot polovica anketiranih sicer pozna izraza NPS oz. dizajnerske droge, vendar pa do težav prihaja pri poznavanju podrobnejših dejstev o teh substancah. Rezultati raziskave so pokazali, da mlajši anketiranci, v primerjavi s starejšimi, bolj verjetno poznajo omenjena termina, prav tako pa termina bolj verjetno poznajo višje izobraženi. Zanimalo nas je tudi, ali je uživanje psihoaktivnih substanc, kot so tobak, alkohol, konoplja, ekstazi in kokin, povezano s poznavanjem učinkov NPS. Izkazalo se je, da tisti, ki pogosteje uživajo tobačne izdelke, več vedo o učinkih novih substanc, uživanje ostalih psihoaktivnih substanc, pa na poznavanje ni imelo vpliva. Pozornost smo namenili še razširjenosti NPS v Sloveniji in prišli do zaključkov, da uporaba teh snovi pri nas ni zelo razširjena, a kljub temu, nevarnosti, ki jo nove droge prinašajo, ni mogoče zanemariti.
Ključne besede: prepovedane substance, psihoaktivne substance, dizajnerske droge, sintetične snovi, negativni učinki drog, magistrska dela
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 80; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Psihološka priprava pripadnikov slovenske vojske za udeležbo na mednarodnih operacijah in misijah
Klemen Špec, 2021, diplomsko delo

Opis: Mednarodne operacije in misije (MOM) predstavljajo čedalje pogostejše aktivnosti v katere se vključujejo mednarodne organizacije, ki želijo skrbeti za red in mir na mednarodnih kriznih žariščih in posledično uresničiti svoje strateške cilje in zagotoviti varnost svojih članic. To pa pomeni tudi, da morajo članice pri tem prispevati pripadnike svojih oboroženih sil, s tem pa so posredno povezane tudi njihove družine. Slovenska vojska na mednarodnih operacijah in misijah deluje že od leta 1997, pozneje, ko je postala članica več mednarodnih organizacij, pa so se njene obveznosti in prispevki k mednarodni varnosti in miru še povečali. Sodelovanje vojakov na MOM pa predstavlja tako za pripadnike, kot tudi za njihove družine, svojevrstne izzive in stres. Pripadniki morajo z novimi oblikami delovanja vojske obvladati in se usposabljati v veliko veščinah, poleg tega pa s kompleksnostjo sodelovanja vojaka na MOM to predstavlja še dodatne psihološke in ne le vojaške izzive; če želi vojak dobro opravljati svoje naloge mora biti pripravljen tako fizično, vojaško, kot tudi psihično. Ker so tako pripadniki SV, kot tudi njihove družine človeška bitja v katerih potekajo psihični procesi, je pomembno, da se pozornost posveča tudi psihološkim vidikom in pripravam in oskrbi v povezavi z MOM. Za optimalno delovanje pripadnikov na MOM je ključna njihova psihična pripravljenost, ter tudi psihična pripravljenost in oskrba njihovih družin, saj tudi skrb za njihovo dobrobit vpliva na življenje in delo pripadnika. V diplomskem delu je predstavljen širši vidik MOM, vojaška psihologija in njena zgodovina ter ureditev psihološke dejavnosti v SV. Podrobneje so predstavljeni tudi stres in čustveni procesi, ki se dogajajo v pripadniku v povezavi z MOM in z njegovimi bližnjimi in potek psihološke priprave in oskrbe pripadnikov Slovenske vojske pred, med in po prihodu z MOM, ter njihovih družin v teh fazah MOM. Ugotovljeno je, da so osnovne psihološke priprave poveljujočih in vojakov enake, a je poveljujočim na njihovo željo zagotovljeno svetovanje psihologa SV, za boljše vodenje, klimo v enoti in psihološko pripravljenost enote za odhod na MOM. Ugotovljeno je tudi, da se v SV namenjajo dovolj intenzivne in poglobljene psihološke priprave tudi članom družine v zvezi z napotitvijo njihovega člana na MOM, in da je vojakom na MOM zagotovljena zadostna psihološka podpora v obliki svetovanja. Smiselna bi bila uporaba sredstev za avdio in video komunikacije za vzpostavitev podpornih skupin za družine vojakov, ki so na MOM in psihološko svetovanje vojakom, ki so na MOM.
Ključne besede: diplomske naloge, psihološke priprave, mednarodne operacije in misije, vojaška psihologija, Slovenska vojska
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 97; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
Stres in izgorelost na delovnem mestu uslužbenca policije in uslužbencev upravnih enot
Laura Pistotnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Stres in še posebej izgorelost sta sodobna pojava, ki sta postala zelo pomembna zdravstvena tema ter tudi pogosti diagnozi, zaradi katerih vse več ljudi uveljavlja bolniško odsotnost z delovnega mesta. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojav stresa in izgorelosti, določiti vzroke, zaradi katerih se pojavita, opisati simptome, ki jih posamezniki ob tem kažejo, in določiti pojavnost ter posledice, ki nastanejo. Zato je bil naš cilj analizirati razlike v stopnji stresa in izgorelosti na delovnem mestu javnega uslužbenca policije in javnih uslužbencev upravnih enot, primerjati stališča med eno in drugo skupino ter poizkušati ugotoviti, kateri izmed njih so bolj izpostavljeni dejavnikom, ki jih preučujemo. Pristopa k preučevanju teme sta bila teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo predstavili poglavja o stresu in izgorelosti na delovnem mestu, v empiričnem delu pa smo podrobneje predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo prej pripravljenega anketnega vprašalnika. Raziskava je bila opravljena z namenom, da bi opozorili na vse večji problem izpostavljenosti uslužbencev stresu in izgorevanju, ki vse pogosteje vplivata na zaposlene po celem svetu. Zastavili smo si štiri raziskovalna vprašanja in hipoteze na podlagi katerih smo preučili obravnavano tematiko. Rezultati analize odgovorov iz anketnega vprašalnika so pokazali, da stres in izgorelost ne izbirata in lahko prizadeneta vsakega uslužbenca ne glede na njegov spol, starost in delovno dobo. Ugotovili smo, da so anketiranci obeh preučevanih skupin primerljivo izpostavljeni stresu in da njihova najpogostejša dimenzija izgorelosti ni neposredno povezana z delom na splošno. Na podlagi rezultatov raziskave lahko povzamemo, da je potrebno pri vsaki izmed proučevanih skupin sprejeti določene ukrepe, h katerim se mora delodajalec ciljno usmeriti. V zaključku predstavnikom delodajalca predlagamo, da ob sodelovanju s skupino uslužbencev ali s posameznikom poišče načine, s pomočjo katerih bodo uspeli učinkovito zmanjšati stres in/ali izgorelost zaposlenih.
Ključne besede: stres, izgorelost, delovno mesto, policija, upravne enote, analize, magistrska dela
Objavljeno: 17.06.2021; Ogledov: 155; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

7.
Interakcija med govorom in spominom ter ustvarjanje izkrivljenih spominov pri pričanju prič
Hana Stela Hrovatin, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o vplivu sugestije na pričanje prič in ustvarjanje izkrivljenih spominov. Na podlagi napak pri pričanju so v preteklosti obsodili veliko oseb za neko kaznivo dejanje, ki ga niso storile. Da bi se temu izognili, je pomembno področje sugestije in ustvarjanja izkrivljenih spominov raziskovati, ga razumeti in to znanje uporabiti tudi v kazenskih in sodnih postopkih. Spomin je predmet raziskav že zelo dolgo. Prvi, ki je začel preučevati proces pozabljanja, je bil nemški psiholog Hermann Ebbinghaus. Od takrat je o spominu znanega že veliko. V grobem je spomin razdeljen na senzorni spomin, kratkoročni spomin in dolgoročni spomin. Vsak od spominov ima drugačno funkcijo in obseg. Vsi so pomemben dejavnik pri ustvarjanju dolgoročnih spominov. Ti spomini pa niso popolna reprezentacija dogodkov, ki so jim bile osebe priča. Zgodi se namreč, da nekatere podrobnosti iz spomina izginejo in tako nastanejo spominske luknje. Te skušajo možgani zapolniti, pri čemer se lahko ustvarijo izkrivljeni spomini. Veliko vlogo pri ustvarjanju izkrivljenih spominov ima postavljanje sugestibilnih vprašanj, ki osebi namigujejo na določen odgovor. Zgodi se, da to informacijo oseba sprejme in dojema kot pravi spomin, zato o tem tudi poroča. To ne pomeni, da so te informacije zlagane, kot tudi ne, da so vse informacije, o katerih oseba poroča, netočne. V diplomskem delu je obravnavano, kako oblika zastavljenega vprašanja, ki sugerira na določen odgovor, vpliva na pričanje. Po predvajanem posnetku avtomobilske nesreče so udeleženci odgovarjali na vrsto vprašanj. Rezultati so pokazali, da je na pričanje o hitrosti avtomobilov ob trku pomembno vplival uporabljeni glagol, ki je vnaprej nakazoval moč trka. Glagol treščiti, ki je nakazoval na močnejši trk, je izzval višje ocene hitrosti kot ostali glagoli. Ugotovljene pa niso bile razlike pri poročanju o odsotnosti razbitega stekla in barvah avtomobilov. Raziskava je bila namenjena tudi temu, v kolikšni meri so s problematiko sugestivnega postavljanja vprašanj seznanjeni slovenski policisti. Čeprav so ugotovitve dober napovednik tega, da so policisti s tem seznanjeni, pa je treba na tem področju narediti še nadaljnje raziskave.
Ključne besede: diplomske naloge, sugestivno postavljanje vprašanj, govor, pričanje, spomin, izkrivljen spomin
Objavljeno: 17.06.2021; Ogledov: 87; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

8.
22. dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 9. in 10. junij 2021
2021, zbornik

Opis: Prispevki 22. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki petinštiridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijskega dela v skupnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 135; Prenosov: 14
URL Povezava na datoteko

9.
Scharffova tehnika zasliševanja
Jerneja Borštnar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene tehnike zasliševanja, s poudarkom na Scharffovi zasliševalski tehniki. Izbrano Scharffovo tehniko skušamo primerjati z ostalimi tehnikami in opredeliti prednosti in slabosti le-te. Predstavljene so zasliševalske tehnike na splošno, problem prisilnih zaslišanj ter vzroki in morebitne posledice. Opisani so tudi zgodovina zasliševalskih tehnik, kako in kdaj so se le-te spreminjale. V drugem poglavju je govora predvsem o etičnosti zasliševanja, kaj bi bilo treba narediti, da bi bilo zaslišanje učinkovitejše. V tretjem poglavju so predstavljene vrste zasliševalskih tehnik (Reidova tehnika, modela ACID in PEACE, preiskovalni intervju za ugotavljanje spolnih zlorab otrok, zasliševanje s pomočjo hipnoze), ki pa so med seboj različne. V današnjem svetu se vsakodnevno srečujemo z novicami o hudih kaznivih dejanjih, ki pa niso razjasnjena, kdo je kaj storil, kdo je storilec in kdo ne. Strokovnjaki si za odkritje storilca pomagajo s številnimi tehnikami zasliševanja, a le-te niso vedno prave in primerne za odkritje resnice in storilca. V delu je podrobneje predstavljena Scharffova zasliševalska tehnika, ki je ime dobila po Hannsu Joachimu Gottlobu Scharffu, uspešnem zasliševalcu v času druge svetovne vojne. Njegova tehnika zasliševanja je bila ena redkih v tistem času, ki ni temeljila na psihični in fizični prisilili zaslišancev, da priznajo dejanje, a je bila kljub temu zelo učinkovita (Granhag, Kleinman in Oleszkiewicz, 2014). Scharffova tehnika, ki je bila namenjena zasliševanju ujetih vojnih pilotov, je temeljila predvsem na prijateljskem in gostoljubnem odnosu do zaslišancev (Toliver, 1997). Scharff je do odgovorov prišel s pripovedovanjem zgodb oz. dogajanja in občasno, ko se je ponudila priložnost, povprašal za dodatna pojasnila, tako da je sogovornik skoraj nevede priznal dejanje. Nikoli ni postavljal neposrednih vprašanj in izvrševal kakršnegakoli pritiska nad zaslišanci. Dajal je vtis, da pozna celotno situacijo in dogodke, kar je pri ujetnikih dajalo občutek, da tudi če kaj povedo, ne bodo povedali nič novega in neznanega (Granhag, Oleszkiewicz, Sakrisvold in Kleinman, 2019). Tako je Scharff postal eden uspešnejših zasliševalcev tistega časa. Njegova tehnika je bila po količini pridobljenih podatkov boljša od ostalih takratnih tehnik zasliševanja, pridobilo se je več informacij in pustilo manj negativnega priokusa pri zaslišanih vojnih ujetnikih (Oleszkiewicz, Granhag in Montecinos, 2014). Naredil je velik korak naprej, saj je bila njegova tehnika povsem drugačna, kot so jih bili vajeni pred tem. Zdi se, kot da Scharffova tehnika predstavlja nekakšno prelomno obdobje tehnikam zasliševanja, saj so se na podlagi le-te kasneje razvijale sodobnejše zasliševalne tehnike.
Ključne besede: diplomske naloge, zasliševalska tehnika, Hanns-Joachim Gottlob Scharff, druga svetovna vojna, nenasilje, drugačnost
Objavljeno: 19.05.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
Modeli pogajanj v kriznih situacijah
Klara Gramc, 2021, diplomsko delo

Opis: Cilj vsakega pogajanja je ustvariti kompromis med obema stranema. Ta naloga pa ni tako enostavna, kot se mogoče sliši, predvsem kadar govorimo o pogajanju v kriznih situacijah. V diplomskem delu so podani različni modeli pogajanj, ki jih uporabljajo profesionalni pogajalci pri kriznem pogajanju. Opisana je krizna situacija in katere so njene stopnje. V nadaljevanju je opredeljeno pogajanje, in sicer njegovi začetki, ki segajo že v biblijske čase ter vsi pomembnejši akterji, ki so vpleteni v celoten proces. Osrednji del diplomskega dela se osredotoča na modele pogajanj. Opisanih je sedem modelov, ki se jih pogajalci poslužujejo pri pogajanju. Ne glede na to, kateri model pogajalec uporablja, obstajajo osnovni elementi, ki so priporočljivi pri vseh kriznih pogajanjih. Modeli so si med seboj različni, vendar imajo kljub temu tudi določene podobne karakteristike. Zavedati se je treba, da je rešitev situacije odvisna od komunikacije med pogajalcem in storilcem. Kadar je komunikacija med njima slaba ali pa je v najslabšem primeru sploh ni, to predstavlja slab znak za uspešno rešitev. Zato so v diplomskem delu predstavljena tudi splošna komunikacijska načela, ki so priporočena za pogajalce. Že samo pogajanje je zahteven proces, kadar pa vpleteni storilci trpijo za duševno motnjo, je pogajanje še toliko bolj oteženo. Za lažje razumevanje, s čim se soočajo pogajalci, so opisane najpogostejše duševne motnje in podana priporočila, kako ravnati s tovrstnimi storilci.
Ključne besede: diplomske naloge, pogajalec, storilec, krizna situacija, pogajanje, komunikacija
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 201; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici