Search the digital library catalog

Abstract: Ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, se lahko soočajo s stigmo, diskriminacijo in socialno izključenostjo, kar pomembno vpliva na njihova življenja. K tem izkušnjam pomembno prispevajo napačne predstave o razmerju med duševnim zdravjem, duševnimi boleznimi in nasiljem. Študije so pokazale, da ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, niso bolj nagnjeni k nasilnemu vedenju kot splošna populacija, vendar javno dojemanje, pogosto pod vplivom medijev, prispeva k stališčem, ki pomembno vplivajo na življenja teh ljudi. Motnja razpoloženja je stanje duševnega zdravja, ki vpliva predvsem na človekovo čustvovanje. To je motnja, pri kateri osebe doživljajo dolga obdobja izjemne sreče, izjemne žalosti ali obojega. Nekatere motnje razpoloženja vključujejo druga vztrajna čustva, kot sta jeza in razdražljivost. Ena izmed njih je bipolarna motnja razpoloženja, ki je obravnavana v diplomskem delu. Je duševna bolezen, ki povzroči dramatične spremembe v človekovem razpoloženju, energiji in sposobnosti jasnega razmišljanja. Pri ljudeh z bipolarno motnjo se izmenjujejo obdobja veselega, evforičnega in slabega, potrtega razpoloženja – znano kot manija in depresija – ki se razlikujeta od tipičnih vzponov in padcev, ki jih doživlja večina. Na začetku diplomskega dela so opisane duševne motnje in motnje razpoloženja. Osrednji del predstavlja splošni opis bipolarne motnje razpoloženja, ki se nadaljuje s predstavitvijo posledic bolezni. Na koncu so obravnavana kazniva dejanja in prikazano je, kako so bolniki z bipolarno motnjo povezani s kaznivimi dejanji ter kako kazenskopravni sistem skrbi zanje. Razmerje med duševno boleznijo in nasiljem je zapleteno in slednje ni simptom psihotičnih bolezni. Raziskave kažejo, da je med njima malo povezave, če uporaba substanc ni vključena. Kot je prikazano v nadaljevanju - če so bolniki pravilno obravnavani in prejemajo učinkovito zdravljenje ter ne zlorabljajo drog in alkohola, ne bodo kazali znakov agresivnega in nevarnega vedenja, obstaja pa večja verjetnost, da bodo poškodovali le sebe.
Keywords: duševne motnje, motnje razpoloženja, bipolarna motnja razpoloženja, kazniva dejanja, komorbidnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.12.2022; Views: 170; Downloads: 37
Full text (941,63 KB)

Abstract: Preiskovalni intervju je pomemben del policijske preiskave, saj določene informacije, ki so pomembne za preiskovan primer, lahko posredujejo le žrtve, priče ali osumljenci. V zaključnem delu predstavljamo problematiko preiskovalnega intervjuja, ko ima osumljeni lastnosti psihopatske osebnostne motnje. Ker psihopati predstavljajo nekje od 15 % do 25 % prestopniške populacije, je velika verjetnost, da bodo preiskovalci v svoji karieri obravnavali primer s takim osumljencem. Ugotavljamo, da je osnovna konstrukcija za preiskovalni intervju s psihopatom britanski model PEACE. Ta temelji na objektivnem zbiranju informacij, vendar pomemben element tega modela predstavlja vzpostavitev iskrenega in enakovrednega odnosa z osumljencem. Zaradi značilnosti psihopatije, kot so egocentičnost, aroganca, pomanjkanje občutka krivde, sočutja in empatije, je zanašanje na osumljenčeva čustva in vzpostavljanje dobrega delovnega odnosa v tem primeru neučinkovita strategija. Nadvse pomembno je, da preiskovalci pojav psihopatije poznajo tako dobro, da ga uspejo prepoznati dovolj zgodaj v intervjuju, hkrati pa to vedenje uporabiti za izbiro prave strategije. Priprava na preiskovalni intervju zato lahko igra ključno vlogo pri zgodnji zaznavi te motnje. Značilnosti in podrobnosti kaznivega dejanja lahko vsebujejo informacije, ki ponazarjajo na lastnosti psihopatskega storilca, prav tako je mogoče nekatere lastnosti psihopatije zaznati tekom pogovora s policisti (čustvena otopelost, površinski šarm, neodgovornost, laganje). Na podlagi študije primera Christopherja Porca smo ugotovili, da je Reidova zasliševalska metoda, ki spodbuja manipulativni in zavajajoč pristop, neučinkovita in kontraproduktivna pri intervjuvanju psihopata. Policijska preiskava vključuje tudi poligrafsko testiranje, zato nas je zanimalo, ali se psihofizični odzivi psihopata, ob poskusu zavajanja poligrafa, razlikujejo od ostalih ljudi. Ker je beleženje psihofizičnih odzivov pogojeno z našimi čustvi, smo predpostavili, da lahko psihopati zaradi odsotnosti stresa in občutka krivde zavedejo poligrafski test, vendar se je izkazal za enako zanesljivega (87 %), kot je na splošno ocenjena zanesljivost poligrafa (76-88 %).
Keywords: forenzična psihologija, policijske preiskave, preiskovalni intervjuji, osumljenci, psihopatija, poligraf
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 81; Downloads: 23
Full text (779,09 KB)

Abstract: Diplomsko delo se osredotoči na serijskega morilca, njegove značilnosti in kako njegova dejanja vplivajo na okolico, kako jih le-ta vidi in kakšna čustva vzbudi, ko je na prostosti serijski morilec. Hipoteze diplomskega dela so zastavljene tako, da se jih lahko preverja tudi s pomočjo ankete, ki je bila izpeljana tekom diplomskega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela so podane lastnosti, ki jih imajo serijski morilci, kot so biološki, sociološki in psihološki dejavniki, pregled motivov. Za boljše razumevanje je navedenih nekaj konkretnih primerov zgodb slovenskih serijskih morilcev, pa tudi nekaj tujih, s tem pa se lahko preveri, ali stereotipi držijo ali ne. Pomemben je tudi vidik medijev, kako vplivajo na okolico in njihov način pripovedi zgodbe, kakšen vpliv imajo na dejanja serijskih morilcev ter kakšna je razlika med tem, kako na medije gledajo serijski morilci in kako ostali ljudje. V zaključku so podani rezultati ankete, ki kažejo, kako serijski morilci vplivajo na okolje v Sloveniji.
Keywords: vedenje, žrtve, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 116; Downloads: 24
Full text (585,81 KB)

Abstract: Osnovni namen diplomskega dela je preučiti povezavo med spolnim nasiljem in duševno motnjo, imenovano posttravmatska stresna motnja. V diplomskem delu je opisano, kaj je spolno nasilje, spolno nasilje nad otroki in kaj so značilnosti posttravmatske stresne motnje. Razloženo je, zakaj po travmatičnem dogodku žrtve razvijejo posttravmatsko stresno motnjo. Za razumevanje zapletene tematike je v diplomskem delu podrobneje razloženo, kako pogosto in na kakšne načine doživljajo spolno nasilje ljudje po celem svetu, še posebej pa je delo osredotočeno na otroško populacijo. Opisane so posledice spolnega nasilja oziroma zlorabe na otroke in kako spolno zlorabo pri otrocih prepoznamo ter zdravimo. Narejena je tudi primerjava med simptomi in diagnostičnimi kriteriji posttravmatske stresne motnje pri odraslih in otrocih. Po pregledu literature se je pokazalo, da je spolno nasilje res zelo pogost svetovni problem, ki je žal velikokrat spregledan. Posttravmatska stresna motnja pri otrocih je zelo pogost pojav, ko doživijo travmo zaradi spolnega nasilja. Večkrat jo doživljajo deklice kot dečki, na splošno pa so za pojav posttravmatske stresne motnje bolj ogroženi otroci kot odrasli. Seveda motnje ne bodo razvili vsi posamezniki, ki doživijo travmatično izkušnjo. Ravno zato so razloženi tudi dejavniki tveganja, ki vplivajo na pogostost motnje. Opisano pa je tudi, kakšne posledice imata spolno nasilje in posttravmatska stresna motnja na odraslost, še posebej je opisan vpliv na intimnost.
Keywords: travma, spolna zloraba, otroci, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 140; Downloads: 28
Full text (1,23 MB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava področje virtualne otroške pornografije in njene pravne in etične pomisleke. Virtualna otroška pornografija ali simulirana otroška pornografija pomeni, da otrok ni resničen oziroma je na fotografiji virtualen ali simuliran. Gre za eksplicitne slike, ki prikazujejo mladoletnika, vendar so ustvarjene brez vpletenosti resničnih oziroma dejanskih otrok (Mains, 2010). V prvem delu diplomske naloge obravnavam definicijo virtualne otroške pornografije in jo predstavim. Definiram njen pojem, predstavim problematiko, ki jo predstavlja, ter opišem nekaj najzanimivejših primerov iz te teme, ki jo najdemo na tujih tleh. V drugem delu diplomske naloge se bolj osredotočim na zakonodajo in pravne zadeve glede virtualne otroške pornografije. Predvsem se navežem na državo Slovenije, Japonske, Nizozemske in ZDA. Opazim lahko, da zakonodaja pri nobeni državi ni enako urejena in da je urejenost glede virtualne otroške pornografije pravno sporna predvsem v ZDA in na Japonskem. Glede Slovenije in Nizozemske pa lahko opazimo, da se zakonodaja razvija v pozitivni smeri. V osrednjem delu diplomske naloge predstavim primer Sweetie 2.0. Sweetie predstavlja desetletno filipinsko deklico, ki jo upravlja agent nizozemske organizacije za pravico otrok Terre des Hommes. Glavni cilj organizacije je s pomočjo avatarja Sweetie uloviti posameznike, ki bi zahtevali seks preko spletne kamere. Pojavi pa se vprašanje ali je iz etičnega in pravnega vidika to početje spremenljivo. Nato sem raziskala in predstavila še najodmevneješe primere iz ZDA, kjer se je okoli virtulne otroške pornografije veliko stvari odvijalo na sodiščih. Gre se o Zakonu za preprečevanje otroške pornografije v ZDA. Predstavim njen razvoj, probleme in postopek sprejemanja tega Zakona na sodišču. V zadnjem delu diplomske naloge predstavim in preverim postavljene hipoteze. Za analiziranje svojih hipotez sem uporabila analitično raziskovalno metodo. S kritičnim razmišlanjem in vrednotenjem dejstev, povezanih z virtualno otroško pornografijo sem nato z analiziranjem podprla oziroma zavrgla postavljeno hipotezo. Svoje hipoteze sem preverjala s pomočjo študij in raziskav, ki so bile opravljene. Prvo in tretjo hipotezo sem potrdila, medtem ko sem drugo hipotezo delno potrdila.
Keywords: otroška pornografija, kazenske preiskave, preprečevanje kriminalitete, virtualna otroška pornografija, zakonodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 148; Downloads: 36
Full text (1,07 MB)