| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 316
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Bipolarna motnja razpoloženja in njena povezava s kaznivimi dejanji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Gregl, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, se lahko soočajo s stigmo, diskriminacijo in socialno izključenostjo, kar pomembno vpliva na njihova življenja. K tem izkušnjam pomembno prispevajo napačne predstave o razmerju med duševnim zdravjem, duševnimi boleznimi in nasiljem. Študije so pokazale, da ljudje, ki živijo s težavami v duševnem zdravju, niso bolj nagnjeni k nasilnemu vedenju kot splošna populacija, vendar javno dojemanje, pogosto pod vplivom medijev, prispeva k stališčem, ki pomembno vplivajo na življenja teh ljudi. Motnja razpoloženja je stanje duševnega zdravja, ki vpliva predvsem na človekovo čustvovanje. To je motnja, pri kateri osebe doživljajo dolga obdobja izjemne sreče, izjemne žalosti ali obojega. Nekatere motnje razpoloženja vključujejo druga vztrajna čustva, kot sta jeza in razdražljivost. Ena izmed njih je bipolarna motnja razpoloženja, ki je obravnavana v diplomskem delu. Je duševna bolezen, ki povzroči dramatične spremembe v človekovem razpoloženju, energiji in sposobnosti jasnega razmišljanja. Pri ljudeh z bipolarno motnjo se izmenjujejo obdobja veselega, evforičnega in slabega, potrtega razpoloženja – znano kot manija in depresija – ki se razlikujeta od tipičnih vzponov in padcev, ki jih doživlja večina. Na začetku diplomskega dela so opisane duševne motnje in motnje razpoloženja. Osrednji del predstavlja splošni opis bipolarne motnje razpoloženja, ki se nadaljuje s predstavitvijo posledic bolezni. Na koncu so obravnavana kazniva dejanja in prikazano je, kako so bolniki z bipolarno motnjo povezani s kaznivimi dejanji ter kako kazenskopravni sistem skrbi zanje. Razmerje med duševno boleznijo in nasiljem je zapleteno in slednje ni simptom psihotičnih bolezni. Raziskave kažejo, da je med njima malo povezave, če uporaba substanc ni vključena. Kot je prikazano v nadaljevanju - če so bolniki pravilno obravnavani in prejemajo učinkovito zdravljenje ter ne zlorabljajo drog in alkohola, ne bodo kazali znakov agresivnega in nevarnega vedenja, obstaja pa večja verjetnost, da bodo poškodovali le sebe.
Keywords: duševne motnje, motnje razpoloženja, bipolarna motnja razpoloženja, kazniva dejanja, komorbidnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.12.2022; Views: 170; Downloads: 37
.pdf Full text (941,63 KB)

2.
Intervjuvanje mladoletnikov: storilcev in žrtev kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Marija Mishevska, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Otroci kot žrtve, priče ali storilci kaznivih dejanj igrajo aktivno vlogo v dejavnostih, povezanih z raziskavo v okviru forenzičnih zaslišanj. Postopek intervjuvanja otrok, ki pričajo o zlorabah, ima strukturo, vendar je tudi tekoč proces. Ena najpomembnejših stvari pri intervjuvanju otrok, ki so bili žrtve, priče ali storilci kaznivega dejanja, je pridobivanje podrobne in točne informacije na pravno obramben način, brez hkratnega ogrožanja otrok. Uspeh intervjuja je odvisen od sposobnosti, potenciala, spretnosti in količine znanja izpraševalcev. S staranjem nenehno razvijamo svoje kognitivne, socialne in čustvene sposobnosti ter povečujemo svojo sposobnost, da se vključimo v hipotetično in logično odločanje, da si zapomnimo in zanesljivo poročamo o dogodkih ali kakršnih koli informacijah. V diplomski nalogi se raziskuje pot občutljivega in natančnega procesa, imenovanega »forenzični intervju«, s posebnim poudarkom na sklop vprašanj, ki imajo pomembno vlogo pri odkrivanju kaznivih dejanj. Diplomsko delo obravnava izključno mladoletne osebe (otroci do 12 let in mladostniki), katerih položaj je bistveno drugačen od položaja odraslih. Ugotavljamo, da se pričevanja otrok, ki so bili storilci, priče ali žrtve kaznivega dejanja, razlikujejo od pričevanja odraslih. Pri tem raven otrokovega spomina in komunikacijskih sposobnosti močno vpliva na kakovost in uspešnost razgovora. Zato je pri zaslišanju mladoletnikov še toliko bolj pomemben sočuten, strpen in neavtoritativen način zaslišanja, ki ga izvedejo strokovno usposobljeni preiskovalci.
Keywords: intervjuvanje otrok, otroci predšolske starosti, otroci šolske starosti, mladostniki, spomin, kognitivni intervjuji, faktor 'X' intervjujev, protokol PEACE, protokol NICHD, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.12.2022; Views: 103; Downloads: 20
.pdf Full text (912,26 KB)

3.
Razlike med klasičnim pristopom k preiskovalnemu intervjuju in intervjuju z osumljencem s psihopatsko osebnostjo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Jera Leban, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Preiskovalni intervju je pomemben del policijske preiskave, saj določene informacije, ki so pomembne za preiskovan primer, lahko posredujejo le žrtve, priče ali osumljenci. V zaključnem delu predstavljamo problematiko preiskovalnega intervjuja, ko ima osumljeni lastnosti psihopatske osebnostne motnje. Ker psihopati predstavljajo nekje od 15 % do 25 % prestopniške populacije, je velika verjetnost, da bodo preiskovalci v svoji karieri obravnavali primer s takim osumljencem. Ugotavljamo, da je osnovna konstrukcija za preiskovalni intervju s psihopatom britanski model PEACE. Ta temelji na objektivnem zbiranju informacij, vendar pomemben element tega modela predstavlja vzpostavitev iskrenega in enakovrednega odnosa z osumljencem. Zaradi značilnosti psihopatije, kot so egocentičnost, aroganca, pomanjkanje občutka krivde, sočutja in empatije, je zanašanje na osumljenčeva čustva in vzpostavljanje dobrega delovnega odnosa v tem primeru neučinkovita strategija. Nadvse pomembno je, da preiskovalci pojav psihopatije poznajo tako dobro, da ga uspejo prepoznati dovolj zgodaj v intervjuju, hkrati pa to vedenje uporabiti za izbiro prave strategije. Priprava na preiskovalni intervju zato lahko igra ključno vlogo pri zgodnji zaznavi te motnje. Značilnosti in podrobnosti kaznivega dejanja lahko vsebujejo informacije, ki ponazarjajo na lastnosti psihopatskega storilca, prav tako je mogoče nekatere lastnosti psihopatije zaznati tekom pogovora s policisti (čustvena otopelost, površinski šarm, neodgovornost, laganje). Na podlagi študije primera Christopherja Porca smo ugotovili, da je Reidova zasliševalska metoda, ki spodbuja manipulativni in zavajajoč pristop, neučinkovita in kontraproduktivna pri intervjuvanju psihopata. Policijska preiskava vključuje tudi poligrafsko testiranje, zato nas je zanimalo, ali se psihofizični odzivi psihopata, ob poskusu zavajanja poligrafa, razlikujejo od ostalih ljudi. Ker je beleženje psihofizičnih odzivov pogojeno z našimi čustvi, smo predpostavili, da lahko psihopati zaradi odsotnosti stresa in občutka krivde zavedejo poligrafski test, vendar se je izkazal za enako zanesljivega (87 %), kot je na splošno ocenjena zanesljivost poligrafa (76-88 %).
Keywords: forenzična psihologija, policijske preiskave, preiskovalni intervjuji, osumljenci, psihopatija, poligraf
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 81; Downloads: 23
.pdf Full text (779,09 KB)

4.
Verodostojnost obujenih spominov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maja Trebec, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se nanaša na temo spomina in predstavljen je problem verodostojnosti obujenih spominov. Ta tema je relativno malo raziskana. Znanstvenih dokazov, da potlačeni spomini obstajajo, skoraj ni oziroma jih je zelo malo. Že vrsto let pa obstaja polemika med zagovorniki in nasprotniki potlačenih spominov. Neka travmatična izkušnja, večinoma gre za spolne zlorabe v otroštvu, lahko pusti posledice za celo življenje, zato se pogosto pojavi vprašanje, kako se lahko nekdo take izkušnje ne spomni, kot da se ni nikoli zgodila, kasneje pa se ti spomini spet pojavijo. Poleg tega je seveda vprašljivo, kako verodostojni so ti spomini, saj se naši spomini lahko zelo hitro popačijo. Potlačeni spomini naj bi pri ljudeh povzročali razne psihološke simptome, ki jih je mogoče pozdraviti le z obujanjem spominov. Osebe z določenimi simptomi obiščejo terapevta, ki za obujanje spominov lahko uporabi več tehnik, vendar je zaradi krhkosti našega spomina možen nastanek lažnih spominov, ki jih lahko nenamerno povzroči terapevt. Potlačeni spomini spadajo k pojmu represija, o kateri je pisal že Freud, ki je trdil, da boleče in neprijetne spomine izrinemo iz zavesti. S tem se izognemo nelagodju, ki bi ga povzročilo spominjanje ali govorjenje o tem. Represijo razumemo kot nezavedno pozabo, kar pa ne pomeni, da te spomine popolnoma odstranimo, saj nekje v podzavesti še vedno obstajajo. V raziskavah pa se nagibajo k temu, da gre pri potlačenih spominih za supresijo. Supresiji rečemo tudi zavedna pozaba in pomeni izogibanje pogovoru o občutljivi tematiki in tako začasno nedostopnost spominov, o katerih žrtev ne govori in ne razmišlja, torej ne gre za dejansko pozabo. Sicer je možno, da potlačeni spomini obstajajo, vendar njihov obstoj raziskovalno ni dokazan. Raziskave pa kažejo, da so potlačeni spomini veliko bolj mit kot resničnost.
Keywords: spomini, potlačeni spomini, lažni spomini, travmatične izkušnje, represija, supresija, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 93; Downloads: 17
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
Psihologija serijskih morilcev in njihov vpliv na okolico : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Alenka Mivšek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoči na serijskega morilca, njegove značilnosti in kako njegova dejanja vplivajo na okolico, kako jih le-ta vidi in kakšna čustva vzbudi, ko je na prostosti serijski morilec. Hipoteze diplomskega dela so zastavljene tako, da se jih lahko preverja tudi s pomočjo ankete, ki je bila izpeljana tekom diplomskega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela so podane lastnosti, ki jih imajo serijski morilci, kot so biološki, sociološki in psihološki dejavniki, pregled motivov. Za boljše razumevanje je navedenih nekaj konkretnih primerov zgodb slovenskih serijskih morilcev, pa tudi nekaj tujih, s tem pa se lahko preveri, ali stereotipi držijo ali ne. Pomemben je tudi vidik medijev, kako vplivajo na okolico in njihov način pripovedi zgodbe, kakšen vpliv imajo na dejanja serijskih morilcev ter kakšna je razlika med tem, kako na medije gledajo serijski morilci in kako ostali ljudje. V zaključku so podani rezultati ankete, ki kažejo, kako serijski morilci vplivajo na okolje v Sloveniji.
Keywords: vedenje, žrtve, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 116; Downloads: 24
.pdf Full text (585,81 KB)

6.
Napake pri zaslišanju otrok, ki so bili žrtve zlorabe : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Pavlič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Zloraba otroka je eno izmed najhujših kaznivih dejanjih, ki jih človek lahko stori. Zato je zelo pomembno, da imamo usposobljene zasliševalce, ki znajo od otroka pridobiti informacije, ki so pomembne za preiskavo. Čeprav je zaslišanje otroka zelo pomembno opravilo pri preiskovanju zlorabe, pa še vedno v svetu nimamo dovolj usposobljenih zasliševalcev za delo z otroci. Kljub temu, da obstajajo posebne tehnike, ki so se razvile prav zaradi napak, ki so se dogajale pri zaslišanju otrok, še vedno prihaja do napak, ki lahko usodno vplivajo na preiskovanje zlorabe. Diplomska naloga se osredotoča prav na te napake ter kako jih lahko preprečimo. Zasliševalci se morajo pred zaslišanjem naprej seznaniti s primerom in s stopnjo otrokovega razvoja, saj bodo tako lažje oblikovali svoja vprašanja. Najbolje je, da otroku postavljajo vprašanja odprtega tipa, da sam odgovori na vprašanje in opiše, kaj se je tisti dan, ko je prišlo do zlorabe, dogajalo. Seveda pa morajo biti zasliševalci predvsem pazljivi, da ne zastavljajo sugestivnih vprašanj. Pri zaslišanju otrok pa je lahko izpraševalcem v veliko pomoč tudi anatomska lutka, ki otroku pomaga pri tem, da lažje pokaže, kje in kako se ga je osumljenec med potekom zlorabe dotikal. Otrokovi odgovori so tako boljši in zanesljivejših, kar lahko privede do obsodbe storilca.
Keywords: otroci, zlorabe, tehnike zaslišanja, napake, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.10.2022; Views: 90; Downloads: 22
.pdf Full text (1,47 MB)

7.
Posttravmatska stresna motnja pri otrocih - žrtvah spolnega nasilja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Hanna Rotar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Osnovni namen diplomskega dela je preučiti povezavo med spolnim nasiljem in duševno motnjo, imenovano posttravmatska stresna motnja. V diplomskem delu je opisano, kaj je spolno nasilje, spolno nasilje nad otroki in kaj so značilnosti posttravmatske stresne motnje. Razloženo je, zakaj po travmatičnem dogodku žrtve razvijejo posttravmatsko stresno motnjo. Za razumevanje zapletene tematike je v diplomskem delu podrobneje razloženo, kako pogosto in na kakšne načine doživljajo spolno nasilje ljudje po celem svetu, še posebej pa je delo osredotočeno na otroško populacijo. Opisane so posledice spolnega nasilja oziroma zlorabe na otroke in kako spolno zlorabo pri otrocih prepoznamo ter zdravimo. Narejena je tudi primerjava med simptomi in diagnostičnimi kriteriji posttravmatske stresne motnje pri odraslih in otrocih. Po pregledu literature se je pokazalo, da je spolno nasilje res zelo pogost svetovni problem, ki je žal velikokrat spregledan. Posttravmatska stresna motnja pri otrocih je zelo pogost pojav, ko doživijo travmo zaradi spolnega nasilja. Večkrat jo doživljajo deklice kot dečki, na splošno pa so za pojav posttravmatske stresne motnje bolj ogroženi otroci kot odrasli. Seveda motnje ne bodo razvili vsi posamezniki, ki doživijo travmatično izkušnjo. Ravno zato so razloženi tudi dejavniki tveganja, ki vplivajo na pogostost motnje. Opisano pa je tudi, kakšne posledice imata spolno nasilje in posttravmatska stresna motnja na odraslost, še posebej je opisan vpliv na intimnost.
Keywords: travma, spolna zloraba, otroci, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 140; Downloads: 28
.pdf Full text (1,23 MB)

8.
Povezava med verodostojnostjo in izraženimi čustvi ob pričanju domnevno zlorabljenih otrok : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Amadeja Hren, 2022, undergraduate thesis

Abstract: "Učinek emocionalne priče" - fenomen, pri katerem na ljudi vpliva čustveno stanje oziroma vedenje osebe med pričanjem - predstavlja potencialen izvor napačnih odločitev v kazenskih postopkih. Opažena stereotipizirana pričakovanja, da naj bi otroci med razkrivanjem spolne ali fizične zlorabe bili žalostni, kljub temu da v dejanskem forenzičnem okolju to ni vedno običajno, lahko vodijo v neustrezne presoje otrokove verodostojnosti v legalnem kontekstu. Medsebojno različne čustvene reakcije otrok so posledica njihovih unikatnih načinov spopadanja s spomini na travmatične dogodke ter več individualnih, razvojnih in kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na zaznave njihove verodostojnosti, vključno z osebnimi značilnostmi ocenjevalcev, kjer izpostavljamo spol ter stopnjo empatije. Ženske otroke, ki pričajo o zlorabi, zaznavajo kot bolj verodostojne kot moški, potencialno, ker so nasploh opažene kot bolj empatične. Izmerjene višje stopnje empatije pri osebah namreč rezultirajo v njihovo zaznavanje otroških žrtev zlorab kot bolj žalostnih med pričanjem, posledično tudi bolj verodostojnih, kar rezultira v pogostejše obsodbe osumljenca. Tovrstni poudarek na čustvenosti pričanja, namesto njegovi vsebini, škodi ter ovira pravičnost kazenskega procesa. Potrebne so spremembe pri (legalnem) obravnavanju otroških žrtev spolnih ter fizičnih zlorab in ozaveščanje o "učinku emocionalne priče" ter njegovi potencialni škodljivosti.
Keywords: pričanja, čustva, verodostojnost, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.10.2022; Views: 117; Downloads: 24
.pdf Full text (1,16 MB)

9.
Virtualna otroška pornografija in njena problematika : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Špela Kolbl, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava področje virtualne otroške pornografije in njene pravne in etične pomisleke. Virtualna otroška pornografija ali simulirana otroška pornografija pomeni, da otrok ni resničen oziroma je na fotografiji virtualen ali simuliran. Gre za eksplicitne slike, ki prikazujejo mladoletnika, vendar so ustvarjene brez vpletenosti resničnih oziroma dejanskih otrok (Mains, 2010). V prvem delu diplomske naloge obravnavam definicijo virtualne otroške pornografije in jo predstavim. Definiram njen pojem, predstavim problematiko, ki jo predstavlja, ter opišem nekaj najzanimivejših primerov iz te teme, ki jo najdemo na tujih tleh. V drugem delu diplomske naloge se bolj osredotočim na zakonodajo in pravne zadeve glede virtualne otroške pornografije. Predvsem se navežem na državo Slovenije, Japonske, Nizozemske in ZDA. Opazim lahko, da zakonodaja pri nobeni državi ni enako urejena in da je urejenost glede virtualne otroške pornografije pravno sporna predvsem v ZDA in na Japonskem. Glede Slovenije in Nizozemske pa lahko opazimo, da se zakonodaja razvija v pozitivni smeri. V osrednjem delu diplomske naloge predstavim primer Sweetie 2.0. Sweetie predstavlja desetletno filipinsko deklico, ki jo upravlja agent nizozemske organizacije za pravico otrok Terre des Hommes. Glavni cilj organizacije je s pomočjo avatarja Sweetie uloviti posameznike, ki bi zahtevali seks preko spletne kamere. Pojavi pa se vprašanje ali je iz etičnega in pravnega vidika to početje spremenljivo. Nato sem raziskala in predstavila še najodmevneješe primere iz ZDA, kjer se je okoli virtulne otroške pornografije veliko stvari odvijalo na sodiščih. Gre se o Zakonu za preprečevanje otroške pornografije v ZDA. Predstavim njen razvoj, probleme in postopek sprejemanja tega Zakona na sodišču. V zadnjem delu diplomske naloge predstavim in preverim postavljene hipoteze. Za analiziranje svojih hipotez sem uporabila analitično raziskovalno metodo. S kritičnim razmišlanjem in vrednotenjem dejstev, povezanih z virtualno otroško pornografijo sem nato z analiziranjem podprla oziroma zavrgla postavljeno hipotezo. Svoje hipoteze sem preverjala s pomočjo študij in raziskav, ki so bile opravljene. Prvo in tretjo hipotezo sem potrdila, medtem ko sem drugo hipotezo delno potrdila.
Keywords: otroška pornografija, kazenske preiskave, preprečevanje kriminalitete, virtualna otroška pornografija, zakonodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 148; Downloads: 36
.pdf Full text (1,07 MB)

10.
Obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus : magistrsko delo
Klavdija Kotnik, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali kako poteka obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus v tujini in v Sloveniji in kako s tem preprečujejo sekundarno viktimizacijo otrok. Ko otrok doživi zlorabo prvič, temu dogodku rečemo primarna viktimizacija, sekundarna viktimizacija pa nastane, če mora otrok večkrat ponavljati svojo izpoved različnim osebam in s tem spet podoživlja to travmatično izkušnjo. Z namenom preprečevanja sekundarne viktimizacije otrok in lažjega in hitrejšega ukrepanja ob nasilju/zlorabi se je na Islandiji leta 1998 prvič razvil model Barnahus in se uspešno začel širiti po nordijskih državah in kasneje tudi drugod po Evropi. Model nudi celostno obravnavo otrok na njim prijazen, varen in udoben način in kar je še najpomembnejše, v njej je zaposlen strokovno usposobljen kader, ki vse postopke, ki bi jih otrok drugače moral opraviti na različnih lokacijah, opravi pod isto streho. Na začetku smo na splošno predstavili kaj je nasilje, njegove oblike ter posledice, da smo lahko dobili vpogled v to, kako nasilje/zloraba izgleda in kako zelo škoduje vsakemu posamezniku, še posebej otrokom. Nadaljevali smo z opredelitvijo sekundarne viktimizacije, ki je zelo pomembna za naše raziskovanje, saj se model Barnahus osredotoča ravno na odpravljanje le-te. Sledila je splošna predstavitev modela Barnahus v tujini, torej iz kje izvira, kako se je razvijal, čemu je sploh namenjen itd. Pogledali smo tudi kako se je implementiral v različnih državah v Evropi, natančneje v nordijskih državah in pa v naši sosednji državi Hrvaški. Za konec pa smo predstavili še nedavno odprto Hišo za otroke pri nas v Sloveniji. Izvedli smo intervju z direktorico Hiše in sicer z go. Simono Mikec, ki nam je dala veliko pomembnih in koristnih informacij za magistrsko delo.
Keywords: nasilje, žrtve kaznivih dejanj, žrtve nasilja v družini, obravnava žrtev, model Barnahus, hiša za otroke, magistrska dela
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 236; Downloads: 31
.pdf Full text (1,42 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica