1. Vpliv dela kriminalista na njegovo psihološko stanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEva Vihtelič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Delo kriminalista je eden izmed najzahtevnejših in najbolj stresnih poklicev, saj vključuje soočanje z nasiljem, tragičnimi dogodki in nepredvidljivimi situacijami, ki lahko močno obremenijo psihološko stanje posameznika. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv dela kriminalista na njegovo duševno zdravje ter identificirati ključne dejavnike stresa in strategije spoprijemanja z njim. Pregled raziskav je pokazal, da so glavni viri stresa soočanje s travmatičnimi dogodki, kronična preobremenjenost, slabi delovni pogoji in nepredvidljivost delovnega okolja. Ti dejavniki povečujejo tveganje za izgorelost, anksioznost in razvoj posttravmatske stresne motnje. Bistvene so ustrezne strategije obvladovanja stresa, kot so kognitivno-vedenjske tehnike, sproščanje in psihološka podpora. Pomembno vlogo pri zmanjševanju stresa igra tudi delovna organizacija, ki lahko s prilagodljivimi pogoji, podporo nadrejenih in ozaveščanjem o duševnem zdravju izboljša delovno okolje kriminalistov. Ugotovitve kažejo, da daljša delovna doba povečuje tveganje za psihološke posledice, medtem ko individualna odpornost, čustvena inteligenca in organizacijska podpora pomembno pripomorejo k boljšemu obvladovanju stresa. Naloga izpostavlja nujnost preventivnih ukrepov, kot so redna usposabljanja, zgodnje intervencije in krepitev kulture, ki spodbuja iskanje pomoči, s ciljem izboljšati duševno zdravje kriminalistov in njihovo delovno učinkovitost.
Keywords: kriminalisti, psihološko stanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.06.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (660,60 KB) |
2. Proces deinstitucionalizacije v vzgojnih zavodih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloPetra Šteh Petrič, 2025, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu smo opisali kratko zgodovino razvoja vzgojnih zavodov v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni, kjer ugotovimo, da že štirideset let ni bilo vsebinskih sprememb na področju dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami, temveč le bolj ali manj arhitekturnih preobrazb ustanov. Po skoraj pol stoletja je bil sprejet nov zakon, ki ureja celovito obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami. V nadaljevanju opredelimo kdo so otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami in kdo ali kaj vpliva na razvoj težav oziroma motenj. V osrednjem delu spoznamo proces in diskurze deinstitucionalizacije v vzgojnih zavodih. Deinstitucionalizacija je kompleksen, dolgotrajen in predvsem družbeni proces pri katerem strmimo k zapiranju totalnih ustanov in k ustvarjanju oskrbe v skupnosti z ustanavljanjem služb, ki nadomestijo institucije. Deinstitucionalizacija kot glavna teoretska premisa pod katero spadajo diskurzi normalizacije, regionalizacija, decentralizacija, diferenciacija, individualizacija, socialno vključevanje, participacija, opolnomočenje – usmerjenost v vire in v življenjski svet otrok in mladostnikov usmerjena socialno pedagoška pomoč je glavna ideja novo nastalih strokovnih centrov. Strokovni centri so pomemben člen v razvoju diferencirane, ustrezne in v posebne potrebe otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami usmerjene pomoči.
Keywords: deinstitucionalizacija, vzgojni zavodi, razvoj, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.06.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (859,06 KB) |
3. Kritična analiza spornih metod ugotavljanja laži : magistrsko deloVita Bernik, 2025, master's thesis Abstract: Sporne metode ugotavljanja laži, kot so analiza mikroobraznih izrazov, tehnologija možganskih prstnih odtisov (angl. brain fingerprinting), analiza očesnih gibov in termografsko zaznavanje, pogosto temeljijo na pomanjkljivo preverjenih znanstvenih predpostavkah in neenotnih interpretacijah. Njihova uporaba v sodnih postopkih sproža številna vprašanja glede zanesljivosti, veljavnosti in etike. V nekaterih primerih, kot je Harrington v. State of Iowa (2003), so bili dokazi, pridobljeni s pomočjo takšnih tehnik, označeni kot nerelevantni ali nezadostno utemeljeni, kar potrjuje pomisleke o njihovi forenzični vrednosti.
Tehnike pogosto ustvarjajo vtis znanstvene natančnosti, a številne študije kažejo na njihovo nizko ponovljivost in visoko stopnjo subjektivnosti. Poleg znanstvenih dvomov se pojavljajo tudi etične dileme, povezane z invazivnostjo nekaterih metod, zlasti pri uporabi nanotehnologij in biometričnih sistemov, ki lahko posegajo v pravico do zasebnosti in spoštovanje telesne integritete. Zaznavanje laži postane še posebej problematično, ko se rezultati interpretirajo brez jasno določenih standardov ali se uporabljajo zunaj sodne dvorane, npr. pri pogajanjih o priznavanju krivde.
Čeprav nobena od analiziranih metod ne zagotavlja nedvoumne in znanstveno potrjene identifikacije laži, se določeni pristopi, kot sta kognitivna analiza izjav in strateška uporaba dokazov, kažejo kot obetavni. Usmerjanje razvoja v smeri metod, ki temeljijo na preverjenih vedenjskih indikatorjih in kognitivnih obremenitvah, ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic in strokovne odgovornosti predstavlja možen okvir za prihodnje izboljšave.
Keywords: zaznavanje laži, sporne metode, etika, zanesljivost, magistrska dela
Published in DKUM: 20.06.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,42 MB) |
4. 26. dnevi varstvoslovja, Zreče, 4. in 5. junij 2025 : zbornik povzetkov2025, proceedings Abstract: Prispevki 26. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki treh okroglih miz in petinštirideset povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik s področja policijske dejavnosti, kriminologije, kriminalistike, informacijske varnosti, pravosodja, penologije, vojaške dejavnosti, splošnega varstvoslovja in drugih tematik, ki jih narekujejo varnostni izzivi sodobne družbe.
Keywords: varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Published in DKUM: 02.06.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (2,92 MB)
This document has many files! More... |
5. The analysis of nonverbal communication : the dangers of pseudoscience in security and justice contextsVincent Denault, Igor Areh, Pierrich Plusquellec, Louise M. Jupe, Michel St-Yves, Norah E. Dunbar, Maria Hartwig, Siegfried L. Sporer, Jessica Rioux-Turcotte, Jonathan Jarry, Dave Walsh, Henry Otgaar, Andrei Viziteu, Andrei Viziteu, Victoria Talwar, David A. Keatley, Iris Blandón-Gitlin, Clint Townson, Nadine Deslauriers-Varin, Scott O. Lilienfeld, Miles L. Patterson, Alfred Allan, Hilary Evans Cameron, Rémi Boivin, Leanne ten Brinke, Jaume Masip, Ray Bull, Mireille Cyr, Lorraine Hope, Leif A. Strömwall, Stephanie J. Bennett, Faisal Al Menaiya, Richard A. Leo, Annelies Vredeveldt, Marty Laforest, Charles R. Honts, Antonio L. Manzanero, Samantha Mann, Pär Anders Granhag, Karl Ask, Fiona Gabbert, Jean-Pierre Guay, Alexandre Coutant, Jeffrey Hancock, Valerie Lynn Manusov, Judee K. Burgoon, Steven M. Kleinman, Gordon Wright, Sara Landström, Ian Freckelton, Zarah Vernham, Peter J. van Koppen, 2020, original scientific article Abstract: For security and justice professionals (e.g., police officers, lawyers, judges), the thousands of peer-reviewed articles on nonverbal communication represent important sources of knowledge. However, despite the scope of the scientific work carried out on this subject, professionals can turn to programs, methods, and approaches that fail to reflect the state of science. The objective of this article is to examine (i) concepts of nonverbal communication conveyed by these programs, methods, and approaches, but also (ii) the consequences of their use (e.g., on the life or liberty of individuals). To achieve this objective, we describe the scope of scientific research on nonverbal communication. A program (SPOT; Screening of Passengers by Observation Techniques), a method (the BAI; Behavior Analysis Interview) and an approach (synergology) that each run counter to the state of science are examined. Finally, we outline five hypotheses to explain why some organizations in the fields of security and justice are turning to pseudoscience and pseudoscientific techniques. We conclude the article by inviting these organizations to work with the international community of scholars who have scientific expertise in nonverbal communication and lie (and truth) detection to implement evidence-based For security and justice professionals (e.g., police officers, lawyers, judges), the thousands of peer-reviewed articles on nonverbal communication represent important sources of knowledge. However, despite the scope of the scientific work carried out on this subject, professionals can turn to programs, methods, and approaches that fail to reflect the state of science. The objective of this article is to examine (i) concepts of nonverbal communication conveyed by these programs, methods, and approaches, but also (ii) the consequences of their use (e.g., on the life or liberty of individuals). To achieve this objective, we describe the scope of scientific research on nonverbal communication. A program (SPOT; Screening of Passengers by Observation Techniques), a method (the BAI; Behavior Analysis Interview) and an approach (synergology) that each run counter to the state of science are examined. Finally, we outline five hypotheses to explain why some organizations in the fields of security and justice are turning to pseudoscience and pseudoscientific techniques. We conclude the article by inviting these organizations to work with the international community of scholars who have scientific expertise in nonverbal communication and lie (and truth) detection to implement evidence-based practices.practices.
Keywords: pseudoscience, nonverbal communication, SPOT, behavior analysis interview, synergology
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (329,89 KB)
This document has many files! More... |
6. Ocenjevanje tveganja za destruktivno vedenje zaprtih obsojencev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMaša Splichal, 2024, undergraduate thesis Abstract: Ocena tveganja je skozi leta raziskovanja postala ključen podatek pri odločitvah sodišča o primerni kazni storilcev kaznivih dejanj. Raziskovalci so skozi leta izpostavili ključne dejavnike tveganja za kriminalno vedenje, ki so razdeljeni glede na različne dejavnike, kot so na primer spol, starost in vrsta kaznivega dejanja. Razvila so se tudi orodja, ki so v pomoč pri sestavi ocene tveganja. Z oceno tveganja želimo zmanjšati oziroma preprečiti predvidena kazniva dejanja, zato so za obsojence na podlagi ocene tveganja narejeni osebni načrti, ki odločajo o dolžini kazni in kakšnega nadzora bo obsojeni deležen med prestajanjem kazni. V diplomskem delu smo opredelili ključne besede, našteli dejavnike tveganja, opisali nasilje v zaporu in pojasnili, kakšen je slovenski zaporski sistem. Nato smo opisali sedem orodij, ki so najbolj razširjena pri ugotavljanju nasilnega vedenja med prestajanjem kazni in potem, ko so odpuščeni iz institucij za prestajanje kazni. Ta orodja so HCR-20, SAVRY, SAPROF-YV, VRAG, STATIC-99R, RASP in RisCanvi. Nazadnje smo opisali tri raziskave. Po pregledu le-teh smo ugotovili, da so ocene tveganja lahko uporabne in so zmerno oz. srednje učinkovite, vendar lahko prihaja do napak. Prav tako smo ugotovili, da so mladost, vpletenost v tolpe in predhodna kazniva dejanja veliki dejavniki tveganja za nasilno vedenje v institucijah za prestajanje kazni. Pomembno vlogo pa imajo tudi zaposleni v zavodih za prestajanje kazni, saj lahko s svojim odnosom do zapornikov pomagajo pri sami resocializaciji in varnosti v institucijah.
Keywords: obsojenci, destruktivno vedenje, ocena tveganja, dejavniki tveganja, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 46
Full text (1,89 MB) |
7. Napake v spominu in pričanje na sodišču : magistrsko deloSara Marija Loparič, 2024, master's thesis Abstract: Napake spomina so zapleteni pojavi, ki se prepletajo s pravnimi, družbenimi in kulturnimi vidiki ter močno vplivajo na dojemanje resnice, pravice in kolektivnega spomina. V pravnem kontekstu je pričanje očividcev temeljni dokaz, vendar je dovzetno za različne oblike napak, vključno z napačno identifikacijo, kontaminacijo spomina in sugestibilnostjo. Zanašanje na pričanje očividcev v pravnih postopkih predstavlja velik izziv, saj lahko izkrivljanje spomina in pristranskost privedeta do krivičnih obsodb in sodnih zmot. Lažni spomini, ki jih pogosto oblikujejo tehnike zasliševanja, družbeni pritisk in predstavljanje zavajajočih informacij, lahko privedejo do napačnih priznanj, kar še dodatno otežuje iskanje pravice. Pravni sistemi se spopadajo z izzivom ocenjevanja zanesljivosti pričanja očividcev in preprečevanja, da bi napake v spominu spodkopale celovitost sodnih izidov. Kulturni in družbeni dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju spominskih procesov in vplivajo na dovzetnost za napake v spominu. Kulturna prepričanja, kolektivne pripovedi in družbene norme lahko vplivajo na kodiranje, shranjevanje in priklic spomina, zaradi česar se natančnost spomina v različnih kulturnih skupinah razlikuje. Prepletanje napak v spominu s pravnimi, socialnimi in kulturnimi vidiki predstavlja zapletene izzive in priložnosti za reševanje vprašanj, povezanih z natančnostjo in zanesljivostjo spomina. Razumevanje vloge spominskih napak v teh kontekstih je bistveno za spodbujanje pravičnosti, odgovornosti in zgodovinske resnice. Pravni, družbeni in kulturni sistemi se morajo spoprijeti z zapletenostjo točnosti spomina in hkrati podpirati načela pravičnosti, integritete in vključenosti. S prepoznavanjem vpliva kognitivnih, družbenih in kulturnih dejavnikov na spominske procese lahko zainteresirane strani razvijejo strategije za ublažitev spominskih napak, povečanje natančnosti spomina in spodbujanje večjega zaupanja v pravne, družbene in zgodovinske pripovedi. Končno je za obravnavo napak v spominu potreben multidisciplinarni pristop, ki združuje spoznanja psihologije, nevroznanosti, prava, sociologije in kulturnih študij. V zaključni nalogi smo se osredotočili na različne vrste napak v spominu in njihove posledice. Namen je preučiti vpliv čustev in stresa na natančnost spomina ter raziskati, kako se težave s spominom pojavljajo v teh situacijah, preučiti dejavnike, ki vplivajo na zanesljivost pričanja in sodnih procesov, povezanih s spomini, oceniti strategije za izboljšanje natančnosti spomina in preprečevanje napak.
Keywords: pričanje, magistrska dela
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 58
Full text (2,01 MB) |
8. Vpliv družbe na zlorabo drog posameznika : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLuka Šubic, 2024, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomske naloge je objasniti kakšen vpliv ima družba, na vpliv zlorabo drog posameznika. Predvsem sem se skoncentriral na vpliv družbe, katero si posameznik izbere sam, oziroma na družbo njegovih vrstnikov, posvetil pa sem se tudi na vpliv družine, ter okolja v katerem je posameznik odraščal. Navkljub vsem znanjem ter obveščanjem o učinku drog, predvsem mladostniki še vedno v velikem številu uporabljajo prepovedane droge, predvsem zaradi vpliva družbe, ter njenih dejavnikov. Pri tem imajo velik vpliv družbeni pritiski, saj se njihove vrednote vrtijo okoli njih, veliko posameznikov uživa prepovedane droge, da bi pred njihovimi vrstniki, oziroma družbo izpadli »kul«.
V teoretičnem delu sem se dotaknil mladostnikov, ter vpliva družbe na njihov razvoj. V nadaljevanju so opisane lastnosti droge, oziroma kaj droge pravzaprav so , ter kaj pravzaprav posameznika privlači, oziroma kakšen je njegov namen uživanja prepovedanih drog. Razložil sem znake odvisnosti in se skoncentriral tudi na programe zdravljenja zasvojenosti ter vsesplošne pomoči odvisnikom in s tem poskušal razbiti stigmo, da se odvisnikom, ne da pomagati. V eperičnem delu sem imel za bolj podrobno analizo obravnavanje tematike in raziskovalni vprašanji, pogovor z strokovnjakom ter s posameznikom, kateri je na lastni koži izkusil zlorabo drog ter posledice le teh, z mano je delil svoje izkušnje, oziroma zgodbe, katere so ga pripeljale do odvisnosti. Njegova izkušnja mi je razširila moja obzorja razumevanja posledic, razlogov, o zasvojenosti z drogo ter vpogled v njihove težave. Na koncu sem napisal razpravo, ki temelji na teoriji in na mnenjih intervjujancev. V zaključku je podana kritika na diplomsko nalogo.
Keywords: droge, družba, vrstniki, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 62
Full text (733,52 KB) |
9. Neprimerno vedenje zaposlenih v vrtcu - postopek prijave in posledice : magistrsko deloKaja Juras, 2024, master's thesis Abstract: Nasilje je močno prisotno v naši družbi, na žalost se tudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah oz. vrtcih srečujemo z različnimi vrstami in oblikami nasilja ter drugimi oblikami neustreznega oz. celo kaznivega vedenja odraslih nad otroki. Govorimo o institucionalnem nasilju – nasilno, neustrezno vedenje s strani zaposlenih (psihično, fizično, spolno nasilje, zanemarjanje …), ki ga je treba obravnavati in prijaviti. Prijavo lahko poda drug zaposlen, starši vrtčevskih otrok oz. druga odrasla oseba, o nasilju pa lahko otroci spregovorijo tudi sami. Kadar govorimo o nasilju nad otroki in zlorabah, se moramo zavedati, da otroci sami še ne vedo, kaj je prav in kaj ne, ter da se pred tem ne morejo zaščititi sami, zato je to naša naloga, naloga odraslih, da se zanje postavimo in jih zavarujemo ter jim s tem omogočimo lepo otroštvo in nadaljnje življenje.
V magistrskem delu je predstavljeno neprimerno vedenje zaposlenih v vrtcu in pojem institucionalno nasilje. Opisane so vse pojavne oblike nasilja nad otroki s strani strokovnih delavcev in posledice, ki jih nasilje pusti na otrocih. Predstavljene so otrokove pravice in druga zakonodaja, ki ščiti otroke in kaznuje storilce. Pregledali smo tudi, kdo vse se lahko zaposli v vrtcu, kakšni so potrebni pogoji, ki jih je za to delo treba izpolnjevati, in kdo so povzročitelji nasilja ter drugih oblik neprimernega vedenja v vrtcu. V zaključnem delu je predstavljeno še, kako institucije v takšnih primerih nasilja ukrepajo, kako poteka postopek prijave in obravnave nasilja ter kakšne so lahko sankcije za zaposlene. Na koncu pa sta opisana še dva primera nasilnega vedenja, celoten postopek in izrečene sankcije.
Keywords: neprimerno vedenje, postopki prijave, sankcije, magistrska dela
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 46
Full text (891,95 KB) |
10. Vpliv zaporne kazni na psihološko stanje in vedenje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTaja Fröhlich, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zapor ima pogosto negativne posledice na duševno, telesno in socialno stanje zapornikov. Zapori in razmere v zaporih se po svetu zelo razlikujejo, a na vsakem posamezniku zagotovo pustijo posledice. Prilagajanje na zaporniško okolje je kompleksen proces, ki lahko povzroči psihološki pritisk, še posebej pri zapornikih, ki kazen prestajajo prvič. Dejavniki, kot so izolacija, ločitev od družine, izguba svobode ter izpostavljenost stresu, močno vplivajo na njihovo psihološko stanje in vedenje, kar vodi v višjo stopnjo duševnih motenj v primerjavi s splošno populacijo. Stanje dodatno poslabšajo še okoljski dejavniki, kot so izpostavljenost nasilju, strog režim in slaba oskrba. Zaporniško okolje pa ne vpliva na posameznika le med prestajanjem kazni, vendar tudi na posameznikovo reintegracijo po izpustitvi, zato je obravnava in rehabilitacija zapornikov zelo pomembna. Po izpustitvi se nekdanji zaporniki soočajo z ovirami, kot so zmanjšan družbeni status, predsodki in težave pri prilagajanju na vsakdanje življenje. Psihološki vplivi, kot so krivda, dolgočasje in sovražnost do družbe, otežujejo socialne odnose in iskanje zaposlitve. Ker želimo zmanjšati povratništvo in zapornikom omogočiti uspešno reintegracijo v družbo je pomembno, da zaporniki prejmejo ustrezno oskrbo in rehabilitacijo. Sodobni rehabilitacijski programi vključujejo izobraževanje, poklicno usposabljanje in zdravljenje, kar zapornikom pomaga pri »novem začetku«.
Keywords: zaporniki, zaporna kazen, psihološko stanje, vedenje, rehabilitacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 56
Full text (1,22 MB) |
