1. Psihološki dejavniki prikrivanja umora : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMegi Tabaj, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so bili raziskani psihološki dejavniki, ki vplivajo na odločitev storilcev kaznivih dejanj, da po umoru poskušajo prikriti svoje dejanje. Analizirani so bili vplivi čustev, kot so strah, stres in panika, ter osebnostnih značilnosti, kot sta psihopatija in impulzivnost. Poseben poudarek je bil namenjen vlogi forenzične psihologije in njenemu pomenu pri razumevanju motivov in vedenja storilcev po storjenem kaznivem dejanju. Obravnavane so bile najpogostejše metode prikrivanja, vključno s premestitvijo trupla, uporabo ognja, mutilacijo in prirejanjem kraja zločina. Posebej je bilo izpostavljeno, da način prikrivanja pogosto odraža osebnostne in psihološke značilnosti storilca ter stopnjo njegove forenzične ozaveščenosti. Ugotovljeno je bilo, da učinkovito kazensko preiskovanje zahteva poglobljeno razumevanje teh vedenjskih vzorcev. V nalogi je bila uporabljena opisna metoda z analizo znanstvene literature, študij primerov in forenzičnih pristopov. Rezultati so pokazali, da psihološki dejavniki pomembno vplivajo na izbiro metode prikrivanja in so ključnega pomena pri profiliranju storilcev ter izboljšanju učinkovitosti preiskav.
Keywords: prikrivanje umora, psihološko profiliranje, osebnostne motnje, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.10.2025; Views: 0; Downloads: 24
 Full text (429,93 KB) |
2. Psihosocialna pomoč v policiji po metodi "peer to peer" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaterina Zorn, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava psihosocialno pomoč v slovenski policiji, s poudarkom na metodi »Peer to peer«, ki jo izvajajo posebej usposobljeni policijski zaupniki. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako policisti doživljajo stres, kako pogosto uporabljajo psihosocialno pomoč in kakšna je njihova stopnja zaupanja v sistem podpore. Uporabljena je bila kvantitativna metoda z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 168 policistov. Udeleženci menijo, da je stres v policijskem poklicu močno prisoten, vendar večina še ni koristila pomoči zaupnika. Tisti, ki so pomoč prejeli, so jo večinoma ocenili kot koristno, a so opozorili na pomanjkljivo strokovno podporo, časovno nedostopnost in nejasne postopke. Intervjuji z vodjo sistema, izkušenim zaupnikom in s psihologinjo nakazujejo, da sistem deluje, vendar se sooča z izzivi, kot so stigma, pomanjkanje kadra ter nizka prepoznavnost. Uspešnost temelji na osebni motivaciji zaupnikov, njihovi empatiji in podpori vodstva. Zaključek poudarja potrebo po zmanjšanju stigme, večji dostopnosti pomoči in krepitvi kulture odprtega pogovora o duševnem zdravju. Priporočene so dodatne izobraževalne aktivnosti, večja promocija sistema in sistemska podpora zaupnikom. Metoda »Peer to peer« se izkazuje kot dragocen vir podpore, ki temelji na zaupanju in razumevanju med sodelavci.
Keywords: psihosocialna pomoč, policijski zaupnik, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.10.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (2,34 MB) |
3. Tipologije serijskih storilcev nasilnih kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAleksandra Rozina, 2025, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomske naloge je povzeti in povezati trenutno najbolj znane tipologije serijskih storilcev umorov in serijskih storilcev posilstev na jasen in pregleden način.
V uvodnem delu diplomske naloge bom na splošno govorila o kaznivih dejanjih. Predvsem to, zakaj so nasilna kazniva dejanja še vedno tako kompleksen problem v sodobni družbi.
Sledilo bo poglavje, bom opisala vpliv serijskih storilcev nasilnih kaznivih dejanj na družbo. Čeprav nasilna dejanja predstavljajo samo majhen delež vseh kaznivih dejanj, so posledice bolj daljnosežne in vplivajo ne samo na žrtev dejanja, ampak tudi na vse sloje družbe. Govorila bom o neposrednem vplivu dejanja na žrtev, o vplivu na družinske člane in prijatelje ter o vplivu takšnega dejanja na celotno družbo. Tu se bom dotaknila tudi institucij in politike, ki naj bi ohranjevale varno družbo in pomembnosti preventivnih dejanj.
Sledili bosta primarni poglavji te diplomske naloge. Govorita in opisujeta tipologije serijskih morilcev in serijskih posiljevalcev. Med raziskavo literature sem naletela na mnogo različnih tipologij. Naštete bodo najbolj raziskane in uporabljene tipologije. Nekatere so podprte s študijami, druge pa zgolj z analizo posameznih primerov. V zaključku se bom dotaknila pomanjkljivosti tipologij. Govorila bom o njihovih težavah in verodostojnostih, za konec pa bom predlagala, da bi se za enotno tipologijo lahko analizirale razvojne, psihološke, socialne in kulturne okoliščine.
S tem namenom bo to zaključno delo prispevalo k boljšemu razumevanju fenomena serijskega nasilja.
Keywords: serijski storilci kaznivih dejanj, nasilna kazniva dejanja, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 36
Full text (486,76 KB) |
4. Vpliv kriminalističnega profiliranja pri aretaciji storilcev kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTjaša Eržen, 2025, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomskega dela je bila obravnavana uporaba kriminalističnega profiliranja kot dopolnilne metode pri preiskovanju kaznivih dejanj. Analizirano je bilo, kako to orodje prispeva k identifikaciji in aretaciji storilcev, pri čemer je bila pozornost usmerjena predvsem na njegovo učinkovitost, omejitve ter vpliv subjektivnih dejavnikov, kot so stereotipi, predsodki in kulturne pristranskosti. Preučeni so bili trije osrednji pristopi: kriminalistično preiskovalna analiza, preiskovalna psihologija in geografsko profiliranje, ki so bili primerjani glede na njihovo metodo, cilje, uporabnost in omejitve. Ugotovljeno je bilo, da se kriminalistično profiliranje kot samostojna metoda redko izkaže za dovolj zanesljivo, vendar le v kombinaciji z drugimi preiskovalnimi tehnikami, kot so forenzična analiza, pričanje ali analiza DNA, pomembno prispeva k zmanjšanju kroga osumljencev. Pri pregledu zgodovinskih primerov, kot so procesi v obdobju srednjeveških inkvizicij oziroma t.i. lov na čarovnice, je bilo ugotovljeno, da lahko uporaba metod, ki spominjajo na profiliranje, ob odsotnosti strokovnih standardov in etične regulacije vodi v sistematične kršitve človekovih pravic in krivične obsodbe. Izpostavljeno je bilo, da neobjektivna in nekritična uporaba profiliranja lahko privede do neupravičenega sumničenja nedolžnih oseb, kar zahteva strogo strokovno presojo in regulacijo v sodobni praksi. Potrjeni sta bili obe raziskovalni hipotezi, pri čemer je bilo poudarjeno, da se učinkovita uporaba kriminalističnega profiliranja doseže le z interdisciplinarnim pristopom in jasno opredeljenimi etičnimi okvirji. Na tej osnovi je bila predlagana potreba po nadaljnjem raziskovanju metodoloških pristopov in po oblikovanju izobraževalnih programov za profilerje. S tem bi se zagotovila večja objektivnost in zmanjšalo tveganje za napačne preiskovalne sklepe.
Keywords: kriminalistično profiliranje, preiskovalne metode, aretacije, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,64 MB) |
5. Psihološko profiliranje : analiza primera Jacka RazparačaTia Hladnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Profiliranje storilcev kaznivih dejanj, zlasti serijskih morilcev, predstavlja eno najzanimivejših, a hkrati tudi najbolj kontroverznih področij forenzične psihologije. Gre za proces oblikovanja psihološkega, vedenjskega in demografskega opisa neznanega storilca na podlagi analize kraja kaznivega dejanja, izbire žrtev, načina izvršitve in drugih pomembnih elementov. Čeprav ta metoda ne zagotavlja neposredne identifikacije, lahko pripomore k zmanjšanju kroga osumljencev in usmerjanju preiskave.
Serijski morilci predstavljajo posebno skupino storilcev, saj pogosto izkazujejo kompleksne psihološke vzorce, kot so patološki narcizem, psihopatija ali spolna deviacija. V literaturi so bili razviti različni modeli tipologij, s katerimi se razvrščajo njihovi motivi, od hedonističnega in moči željnega, do misijonarskega in vizionarskega morilca. V praksi pa storilci pogosto presegajo okvirje teh razvrstitev.
Zgodovinsko gledano je bil eden prvih primerov, ki je kasneje postal učni model za profiliranje, primer Jacka Razparača iz leta 1888. Serija brutalnih umorov v londonski četrti Whitechapel je vzbudila svetovno pozornost, saj storilec ni bil nikoli ujet, kljub številnim pričam in preiskavam. Kasnejše analize z uporabo vedenjskega profiliranja so razkrile, da je storilec verjetno posedoval določeno znanje anatomije, kazal znake sadizma in nagnjenosti k nadzoru nad žrtvijo. Čeprav so podatki omejeni, ostaja primer Jacka Razparača temeljna referenca za razumevanje serijskih morilcev.
Profiliranje danes združuje psihološke, kriminalistične in forenzične pristope. V ospredju je vse večja potreba po znanstveni podprtosti, etični odgovornosti in uporabi tehnologije. Kljub določenim omejitvam, bi se profiliranje uveljavilo kot pomemben del preiskovalnega procesa, če bi neodvisni raziskovalci lahko dokazali njegovo veljavnost. Do takrat pa velja zadržanost pri uporabi profiliranja, saj trdnih dokazov še ni.
Keywords: psihološko profiliranje, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (670,78 KB) |
6. Policijsko pogajanje v kriznih situacijah : vloga, metode in primerjava pristopovNejc Vrhunc, 2025, undergraduate thesis Abstract: Policijska pogajanja v kriznih situacijah so bila prepoznana kot pomemben del sodobnega policijskega delovanja, kjer so človeška življenja pogosto izpostavljena neposredni nevarnosti. V raziskavi smo najprej pregledali zgodovinski razvoj policijskega pogajanja, od prvih poskusov institucionalizacije v Združenih državah Amerike do uveljavitve teh pristopov v evropskem in slovenskem prostoru. Za raziskavo je bila uporabljena metoda sistematičnega pregleda znanstvene in strokovne literature, s katero smo raziskali temeljne elemente kriznega pogajanja ter kompetence, kot so aktivno poslušanje, gradnja odnosa, timsko delo in empatija, ki skupaj predstavljajo ključne lastnosti uspešnega policijskega pogajalca. Posebno pozornost smo namenili tudi pogojem za vključitev v pogajalske enote, kot so osebnostne lastnosti, strokovno znanje ter obvezna usposabljanja in nadaljnje izpopolnjevanje. Obravnavali in primerjali smo pogajalske modele BISM, D.I.A.M.O.N.D., S.A.F.E., STEPS ter druge in ocenili njihove prednosti, slabosti in možnosti prilagajanja različnim kontekstom. Zaradi kompleksnosti teh situacij je bilo raziskano, kateri pogajalski modeli in pristopi so najbolj učinkoviti za določeno situacijo. Poleg modelov smo upoštevali tudi vplive etike, kulturnega okolja, prisotnosti in medijev ter uporabe sodobne tehnologije. Izvedena je bila analiza in primerjava dveh primerov iz prakse, in sicer neuspešno pogajanje med obleganjem v Wacu in uspešno rešeno situacijo v Williamsburgu. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali priporočila za nadaljnji razvoj in nadgradnjo trenutnih policijskih pogajalskih praks, ki temeljijo na humanosti, strokovnosti in prilagodljivosti konkretni situaciji.
Keywords: krizna pogajanja, pogajalski modeli, komunikacijske strategije, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,27 MB) |
7. Internacionalizacija Univerze v Mariboru - nekaj primerov akademskega sodelovanja v mednarodnem prostoruPolona Tominc, Robert Presker, Pina Slaček, Mladen Kraljić, Joca Zurc, Vesna Rijavec, Jelena Krivograd, Anja Žnidaršič, Petra Gorjanc, Polona Šprajc, Igor Areh, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Keywords: univerze
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (547,28 KB) |
8. Protokoli preiskovalnih intervjujev za ugotavljanje spolnih zlorab otrok : magistrsko deloTjaša Kavčič, 2025, master's thesis Abstract: Preiskovalni intervjuji z otroki, ki so domnevne žrtve spolne zlorabe, predstavljajo občutljivo in strokovno zahtevno področje forenzičnega preiskovanja. Spolne zlorabe otrok predstavljajo eno hujših oblik nasilja nad otroki, ki pušča dolgotrajne psihološke in vedenjske posledice. Med najučinkovitejše pristope pri zaslišanju otrok spada NICHD- protokol. Protokol temelji na odprtem spraševanju in prostem pripovedovanju otrok, kar zmanjšuje tveganje sugestibilnosti, omogoča boljši priklic avtobiografskih spominov in s tem povečuje zanesljivost otrokove izpovedi. Poleg NICHD-protokola obstajajo tudi druge metode, ki nimajo enako obsežne empirične podpore.
Keywords: forenzični intervjuji, NICHD-protokol, magistrska dela
Published in DKUM: 03.07.2025; Views: 0; Downloads: 125
Full text (952,66 KB) |
9. Kdo so storilci kibernetskega nasilja? : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAnja Ezgeta, 2025, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu so raziskovane karakteristike kibernetskih nasilnežev, načini njihove prepoznave, okoliščine, ki povečajo verjetnost izvajanja kibernetskega nasilja, ter težave, s katerimi se kibernetski nasilneži spopadajo. Sprva je bil cilj zaključnega dela najti ustrezen prevod besed "cyberbullying" in "cyberbully", saj enotnega poimenovanja v slovenskem jeziku nimamo, kar predstavlja težavo pri raziskovanju pojava in sklicevanju na ugotovitve predhodnih raziskav. Nato so opredeljene oblike kibernetskega nasilja, posledice in druge težave, s katerimi se kibernetski nasilneži soočajo. V nadaljevanju so predstavljeni tudi možni načini dela s povzročitelji kibernetskega nasilja ter preventivni načrti za zmanjšanje in preprečevanje kibernetskega nasilja.
Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo vprašalnika, ki je bil objavljen na spletu, kjer so bili posamezniki s pomočjo vprašanja o oblikah kibernetskega nasilja ločeni v dve skupini – tiste, ki so povzročali katero izmed oblik, in tiste, ki niso. Tako so vprašani, ki so že povzročali katero izmed oblik kibernetskega nasilja, nadaljevali z odgovarjanjem na vprašanja o karakteristikah njihove osebnosti, prestopništvu ter družinski dinamiki, ostali pa so z vprašalnikom zaključili.
Zaradi premajhnega števila kibernetskih nasilnežev (od 165 vprašanih le 38 kibernetskih nasilnežev) vzorec ni reprezentativen, zato sklepanje na populacijo ni mogoče; zaključke raziskave bi bilo potrebno dodatno raziskati v širši raziskavi. Pa vendarle rezultati kažejo, da kibernetski nasilneži iz raziskovalnega vzorca nimajo očitnih karakteristik, ki bi jih ločevale od drugih ljudi, niso izrazito ekstravertirani ali introvertirani, čustveno nestabilni, delinkventni in podobno.
Kljub temu da v raziskavi ni bilo uspešno opredeljeno, kaj je tisto, po čemer kibernetski nasilneži izstopajo oziroma jih lahko lažje prepoznamo, pa zaključno delo nudi odskočno desko za nadaljnje raziskovanje problematike kibernetskih nasilnežev.
Keywords: motivi za nasilje, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 90
Full text (1,26 MB) |
10. Vpliv dela kriminalista na njegovo psihološko stanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEva Vihtelič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Delo kriminalista je eden izmed najzahtevnejših in najbolj stresnih poklicev, saj vključuje soočanje z nasiljem, tragičnimi dogodki in nepredvidljivimi situacijami, ki lahko močno obremenijo psihološko stanje posameznika. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv dela kriminalista na njegovo duševno zdravje ter identificirati ključne dejavnike stresa in strategije spoprijemanja z njim. Pregled raziskav je pokazal, da so glavni viri stresa soočanje s travmatičnimi dogodki, kronična preobremenjenost, slabi delovni pogoji in nepredvidljivost delovnega okolja. Ti dejavniki povečujejo tveganje za izgorelost, anksioznost in razvoj posttravmatske stresne motnje. Bistvene so ustrezne strategije obvladovanja stresa, kot so kognitivno-vedenjske tehnike, sproščanje in psihološka podpora. Pomembno vlogo pri zmanjševanju stresa igra tudi delovna organizacija, ki lahko s prilagodljivimi pogoji, podporo nadrejenih in ozaveščanjem o duševnem zdravju izboljša delovno okolje kriminalistov. Ugotovitve kažejo, da daljša delovna doba povečuje tveganje za psihološke posledice, medtem ko individualna odpornost, čustvena inteligenca in organizacijska podpora pomembno pripomorejo k boljšemu obvladovanju stresa. Naloga izpostavlja nujnost preventivnih ukrepov, kot so redna usposabljanja, zgodnje intervencije in krepitev kulture, ki spodbuja iskanje pomoči, s ciljem izboljšati duševno zdravje kriminalistov in njihovo delovno učinkovitost.
Keywords: kriminalisti, psihološko stanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.06.2025; Views: 0; Downloads: 82
Full text (660,60 KB) |
