Search the digital library catalog

Abstract: Mednarodne operacije in misije (MOM) predstavljajo čedalje pogostejše aktivnosti v katere se vključujejo mednarodne organizacije, ki želijo skrbeti za red in mir na mednarodnih kriznih žariščih in posledično uresničiti svoje strateške cilje in zagotoviti varnost svojih članic. To pa pomeni tudi, da morajo članice pri tem prispevati pripadnike svojih oboroženih sil, s tem pa so posredno povezane tudi njihove družine. Slovenska vojska na mednarodnih operacijah in misijah deluje že od leta 1997, pozneje, ko je postala članica več mednarodnih organizacij, pa so se njene obveznosti in prispevki k mednarodni varnosti in miru še povečali. Sodelovanje vojakov na MOM pa predstavlja tako za pripadnike, kot tudi za njihove družine, svojevrstne izzive in stres. Pripadniki morajo z novimi oblikami delovanja vojske obvladati in se usposabljati v veliko veščinah, poleg tega pa s kompleksnostjo sodelovanja vojaka na MOM to predstavlja še dodatne psihološke in ne le vojaške izzive; če želi vojak dobro opravljati svoje naloge mora biti pripravljen tako fizično, vojaško, kot tudi psihično. Ker so tako pripadniki SV, kot tudi njihove družine človeška bitja v katerih potekajo psihični procesi, je pomembno, da se pozornost posveča tudi psihološkim vidikom in pripravam in oskrbi v povezavi z MOM. Za optimalno delovanje pripadnikov na MOM je ključna njihova psihična pripravljenost, ter tudi psihična pripravljenost in oskrba njihovih družin, saj tudi skrb za njihovo dobrobit vpliva na življenje in delo pripadnika. V diplomskem delu je predstavljen širši vidik MOM, vojaška psihologija in njena zgodovina ter ureditev psihološke dejavnosti v SV. Podrobneje so predstavljeni tudi stres in čustveni procesi, ki se dogajajo v pripadniku v povezavi z MOM in z njegovimi bližnjimi in potek psihološke priprave in oskrbe pripadnikov Slovenske vojske pred, med in po prihodu z MOM, ter njihovih družin v teh fazah MOM. Ugotovljeno je, da so osnovne psihološke priprave poveljujočih in vojakov enake, a je poveljujočim na njihovo željo zagotovljeno svetovanje psihologa SV, za boljše vodenje, klimo v enoti in psihološko pripravljenost enote za odhod na MOM. Ugotovljeno je tudi, da se v SV namenjajo dovolj intenzivne in poglobljene psihološke priprave tudi članom družine v zvezi z napotitvijo njihovega člana na MOM, in da je vojakom na MOM zagotovljena zadostna psihološka podpora v obliki svetovanja. Smiselna bi bila uporaba sredstev za avdio in video komunikacije za vzpostavitev podpornih skupin za družine vojakov, ki so na MOM in psihološko svetovanje vojakom, ki so na MOM.
Keywords: diplomske naloge, psihološke priprave, mednarodne operacije in misije, vojaška psihologija, Slovenska vojska
Published: 06.07.2021; Views: 56; Downloads: 22
Full text (1,24 MB)

Abstract: Diplomsko delo govori o vplivu sugestije na pričanje prič in ustvarjanje izkrivljenih spominov. Na podlagi napak pri pričanju so v preteklosti obsodili veliko oseb za neko kaznivo dejanje, ki ga niso storile. Da bi se temu izognili, je pomembno področje sugestije in ustvarjanja izkrivljenih spominov raziskovati, ga razumeti in to znanje uporabiti tudi v kazenskih in sodnih postopkih. Spomin je predmet raziskav že zelo dolgo. Prvi, ki je začel preučevati proces pozabljanja, je bil nemški psiholog Hermann Ebbinghaus. Od takrat je o spominu znanega že veliko. V grobem je spomin razdeljen na senzorni spomin, kratkoročni spomin in dolgoročni spomin. Vsak od spominov ima drugačno funkcijo in obseg. Vsi so pomemben dejavnik pri ustvarjanju dolgoročnih spominov. Ti spomini pa niso popolna reprezentacija dogodkov, ki so jim bile osebe priča. Zgodi se namreč, da nekatere podrobnosti iz spomina izginejo in tako nastanejo spominske luknje. Te skušajo možgani zapolniti, pri čemer se lahko ustvarijo izkrivljeni spomini. Veliko vlogo pri ustvarjanju izkrivljenih spominov ima postavljanje sugestibilnih vprašanj, ki osebi namigujejo na določen odgovor. Zgodi se, da to informacijo oseba sprejme in dojema kot pravi spomin, zato o tem tudi poroča. To ne pomeni, da so te informacije zlagane, kot tudi ne, da so vse informacije, o katerih oseba poroča, netočne. V diplomskem delu je obravnavano, kako oblika zastavljenega vprašanja, ki sugerira na določen odgovor, vpliva na pričanje. Po predvajanem posnetku avtomobilske nesreče so udeleženci odgovarjali na vrsto vprašanj. Rezultati so pokazali, da je na pričanje o hitrosti avtomobilov ob trku pomembno vplival uporabljeni glagol, ki je vnaprej nakazoval moč trka. Glagol treščiti, ki je nakazoval na močnejši trk, je izzval višje ocene hitrosti kot ostali glagoli. Ugotovljene pa niso bile razlike pri poročanju o odsotnosti razbitega stekla in barvah avtomobilov. Raziskava je bila namenjena tudi temu, v kolikšni meri so s problematiko sugestivnega postavljanja vprašanj seznanjeni slovenski policisti. Čeprav so ugotovitve dober napovednik tega, da so policisti s tem seznanjeni, pa je treba na tem področju narediti še nadaljnje raziskave.
Keywords: diplomske naloge, sugestivno postavljanje vprašanj, govor, pričanje, spomin, izkrivljen spomin
Published: 17.06.2021; Views: 50; Downloads: 9
Full text (1,00 MB)

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene tehnike zasliševanja, s poudarkom na Scharffovi zasliševalski tehniki. Izbrano Scharffovo tehniko skušamo primerjati z ostalimi tehnikami in opredeliti prednosti in slabosti le-te. Predstavljene so zasliševalske tehnike na splošno, problem prisilnih zaslišanj ter vzroki in morebitne posledice. Opisani so tudi zgodovina zasliševalskih tehnik, kako in kdaj so se le-te spreminjale. V drugem poglavju je govora predvsem o etičnosti zasliševanja, kaj bi bilo treba narediti, da bi bilo zaslišanje učinkovitejše. V tretjem poglavju so predstavljene vrste zasliševalskih tehnik (Reidova tehnika, modela ACID in PEACE, preiskovalni intervju za ugotavljanje spolnih zlorab otrok, zasliševanje s pomočjo hipnoze), ki pa so med seboj različne. V današnjem svetu se vsakodnevno srečujemo z novicami o hudih kaznivih dejanjih, ki pa niso razjasnjena, kdo je kaj storil, kdo je storilec in kdo ne. Strokovnjaki si za odkritje storilca pomagajo s številnimi tehnikami zasliševanja, a le-te niso vedno prave in primerne za odkritje resnice in storilca. V delu je podrobneje predstavljena Scharffova zasliševalska tehnika, ki je ime dobila po Hannsu Joachimu Gottlobu Scharffu, uspešnem zasliševalcu v času druge svetovne vojne. Njegova tehnika zasliševanja je bila ena redkih v tistem času, ki ni temeljila na psihični in fizični prisilili zaslišancev, da priznajo dejanje, a je bila kljub temu zelo učinkovita (Granhag, Kleinman in Oleszkiewicz, 2014). Scharffova tehnika, ki je bila namenjena zasliševanju ujetih vojnih pilotov, je temeljila predvsem na prijateljskem in gostoljubnem odnosu do zaslišancev (Toliver, 1997). Scharff je do odgovorov prišel s pripovedovanjem zgodb oz. dogajanja in občasno, ko se je ponudila priložnost, povprašal za dodatna pojasnila, tako da je sogovornik skoraj nevede priznal dejanje. Nikoli ni postavljal neposrednih vprašanj in izvrševal kakršnegakoli pritiska nad zaslišanci. Dajal je vtis, da pozna celotno situacijo in dogodke, kar je pri ujetnikih dajalo občutek, da tudi če kaj povedo, ne bodo povedali nič novega in neznanega (Granhag, Oleszkiewicz, Sakrisvold in Kleinman, 2019). Tako je Scharff postal eden uspešnejših zasliševalcev tistega časa. Njegova tehnika je bila po količini pridobljenih podatkov boljša od ostalih takratnih tehnik zasliševanja, pridobilo se je več informacij in pustilo manj negativnega priokusa pri zaslišanih vojnih ujetnikih (Oleszkiewicz, Granhag in Montecinos, 2014). Naredil je velik korak naprej, saj je bila njegova tehnika povsem drugačna, kot so jih bili vajeni pred tem. Zdi se, kot da Scharffova tehnika predstavlja nekakšno prelomno obdobje tehnikam zasliševanja, saj so se na podlagi le-te kasneje razvijale sodobnejše zasliševalne tehnike.
Keywords: diplomske naloge, zasliševalska tehnika, Hanns-Joachim Gottlob Scharff, druga svetovna vojna, nenasilje, drugačnost
Published: 19.05.2021; Views: 137; Downloads: 33
Full text (1,22 MB)

Abstract: Profiliranje je dokaj novo področje, katero je sicer že precej raziskano, vendar še vedno nima prave kredibilnosti kot preiskovalno orodje. Problem predstavljajo pristopi in metode profiliranja, saj niso znanstveno in empirično podprti. Strokovnjaki, z različnih področij, še naprej poskušajo to metodo razvijati in jo približati znanstvenim pogojem. Problematično je dejstvo, da se strokovnjaki v večini stvareh (praktično vseh), ne strinjajo. Te razlike v mnenjih pa niso majhne, saj se pri vsakemu celoten koncept in dojemanje le-tega spremeni. Vseeno pa ni vse tako črnogledo, saj jih veliko sodeluje med seboj in imajo skupni cilj – oblikovati profiliranje tako, da bo znanstveno služilo svojemu namenu, to pa je ugotoviti storilčeve lastnosti, na podlagi fizičnih in nefizičnih dokazov na kraju zločina. Cilj diplomskega dela je preučiti serijske morilce in njihovo tipologijo ter raziskati uporabnost in natančnost le-teh. V ta namen, je bilo potrebno raziskati tipologije vseh vrst serijskih morilcev – moških, žensk, parov in skupin, profesionalcev, homoseksualcev in otrok, ter ugotoviti njihovo razširjenost. Diplomska naloga je bila ustvarjena na podlagi literature različnih strokovnjakov, ki so podrobneje raziskali samo profiliranje in tipologije v svojih knjigah, znanstvenih člankih in različnih raziskavah. Delo zajema samo zgodovino in razvoj profiliranja, njegove metode in pristope, specifične elemente ter uporabnost. Sledi osnovno razlikovanje med večkratnimi umori, kjer se osredotočimo na serijske morilce in tipologije vseh vrst.
Keywords: diplomske naloge, profiliranje, serijski morilci, tipologije, umori, žrtve
Published: 15.03.2021; Views: 117; Downloads: 22
Full text (564,81 KB)

Abstract: Voznik je ključni del prometnega sistema in glavni razlog za nastanek prometne nesreče, saj lahko v veliki večini vzrok za kritične situacije v prometu najdemo na strani voznika. Motnje, ki vplivajo na voznika med vožnjo, so vedno večja težava. Pri sprejemanju informacij o prometnem okolju in dogajanju predstavlja vizualna pozornost najpomembnejši kanal pridobivanja relevantnih informacij, zato so motnje voznika, ki vplivajo na njegovo vizualno zaznavanje ali procesiranje vizualnih informacij, najpomembnejše z vidika zagotavljanja in ohranjanja varnosti vožnje. Glavni cilj doktorske naloge je bil analizirati in med seboj primerjati 15 potencialnih motenj vizualne pozornosti voznika, ki se pojavljajo znotraj vozila. S tem smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki je temeljila predvsem na pomanjkanju raziskav, ki bi omogočale medsebojno primerjavo vpliva motenj vizualne pozornosti na iste osebe in ki bi istočasno z enako metodologijo preverjala večji nabor motenj znotraj vozila. Raziskava je potekala tako, da smo na podlagi ugotovitev obsežnega pregleda literature zasnovali in izvedli terenski eksperiment, kjer smo 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem ali upravljanjem s sistemi v avtomobilu. Ob tem smo snemali njihovo vidno polje in z napravo za sledenje pogledu ugotavljali njihovo smer gledanja. S tem smo po obdelavi podatkov o smeri gledanja med vožnjo pridobili metrike, ki opisujejo vizualno pozornost voznikov in zajemajo informacije o njihovih pogledih, fiksacijah ter smeri gledanja. Na podlagi statističnih analiz smo rezultate interpretirali v luči varne vožnje, prometne varnosti in implikacij za transport na splošno. Glavni izsledek naloge je dejstvo, da vizualno pozornost voznikov najbolj zmotijo aktivnosti znotraj avtomobila, ki jih navadno opravljajo brez razmišljanja o posledicah in se nanašajo predvsem na nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Najdaljši odstotek trajanja pogledov in fiksacij stran od za vožnjo pomembnih področij med opravljanjem naloge se je pojavilo pri nalogah nastavitve klimatskega sistema, navigacijskega sistema ter nastavljanju radia. Pri vseh nalogah se je pojavila tunelizacija smeri gledanja skozi vetrobransko steklo po horizontalni osi v primerjavi s kontrolnim segmentom vožnje, pri večini nalog pa tudi po vertikalni osi. Kot naloge, ki so z vidika odvrnjene vizualne pozornosti stran od vetrobranskega stekla kot ključnega področja za spremljanje prometnega okolja in dogajanja najbolj problematične, so se pokazale naloge uporabe mobilnega telefona, ki zahtevajo vizualno interakcijo z napravo, ter naloge, ki vključujejo nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Prednjačijo branje in pošiljanje SMS-sporočila ter ogled posnetka na mobilnem telefonu, nastavitev navigacijskega sistema in radia ter nastavljanje stranskih ogledal. Pri teh nalogah je namreč rangiranje pokazalo jasno umestitev med najbolj problematične izmed 15 nalog, s katerimi so se srečali vozniki med testiranjem, hkrati pa so pri teh nalogah vozniki na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 % časa opravljanja celotne naloge. Rezultati raziskave kažejo, da poleg motenj znotraj vozila, ki jih poznamo vsi, enakovredno ali še večjo težavo z vidika vpliva na vizualno pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje predstavljajo tiste motnje in aktivnosti, o katerih navadno ne razmišljamo kot o potencialno nevarnih in jih tudi izobraževalne kampanje ne umeščajo v svoje nabore. Še posebej je to relevantno v sferi poklicnih voznikov, saj so ti med svojim delom izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila zaradi same narave dela in opreme, ki jo pri njem uporabljajo. Prav tako pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejavnikov, ki potencialno zmanjšujejo njihovo pozornost in odzivnost na dogajanje v prometu, kot na primer utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti.
Keywords: prometna varnost, varna vožnja, vizualna pozornost, motnje voznika, sledenje pogledu
Published: 04.03.2021; Views: 163; Downloads: 29
Full text (10,07 MB)