| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
Družina in dementni starostnik
Lidija Ambrož, 2011, diplomsko delo

Opis: Demenca je bolezen starosti. Z naraščanjem starejše populacije narašča tudi število starostnikov, ki obolevajo za različnimi somatskimi in duševnimi obolenji med katerimi je najpogostejša demenca. Podatki kažejo, da po 90 letu starosti bolezen prizadene okrog 60% starostnikov. Ko starostnik ni več sposoben sam skrbeti zase, mu najprej priskoči na pomoč družina, ki pa mnogokrat nima dovolj moči in znanja, da bi lahko poskrbela za dementnega starostnika. Na koncu je namestitev v socialno varstveni zavod neizogibna. Medicinska sestra v socialno varstvenem zavodu ne prevzame odgovornosti samo do stanovalcev temveč je odgovorna tudi do najbližjih svojcev, ki velikokrat občutijo nemoč in osebni poraz, ker niso poskrbeli za svojo drago osebo. V diplomskem delu smo predstavili vidike staranja, podrobno smo opisali demenco, ter predstavili družino, ki se sooča s težavami katere so povezane z boleznijo. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi v socialno varstvenih zavodih ter predstavili vlogo medicinske sestre. V raziskovalnem delu smo na osnovi anketnega vprašalnika želeli ugotoviti kakšno je poznavanje demence med tistimi svojci, ki so za starostnika skrbeli, s kakšnimi težavami so se soočali v času bivanja v domačem okolju, ali so poiskali pomoč tudi zase, in ali poznajo programe pomoči, ki so namenjeni svojcem starostnikov z demenco. Ugotovili smo, da svojci sicer poznajo bolezen, vendar si želijo še dodatnih znanj. Med najpogostejše vzroke za namestitev v socialno varstveno ustanovo navajajo vedenjske motnje, spremenjeno osebnost ter nezmožnost, da bi lahko starostniku omogočili stalno prisotnost. Motnje, ki so posledica demence, pa kljub osveščanju še vedno v veliki meri povezujejo s samim procesom staranja.
Ključne besede: dementni starostnik, družina, socialno varstveni zavod
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2315; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (391,05 KB)

34.
ANTISIMETRIČNE MATRIKE
Gregor Ambrož, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh poglavij. V prvem poglavju predstavimo osnovne pojme matrik in njihove definicije. Nato podrobneje opišemo računske operacije med njimi in jih ponazorimo z zgledi. Nazadnje predstavimo tudi determinanto matrike in njene lastnosti, lastne vrednosti in Jordanovo kanonično formo matrike. V naslednjem poglavju se posvetimo simetričnim matrikam. Najprej opišemo definicijo simetrične matrike, nato spoznamo njene osnovne lastnosti. Vsako lastnost ponazorimo z zgledom. Na koncu drugega poglavja se usmerimo tudi k definitnosti in semidefinitnosti simetričnih matrik. V uvodu tretjega poglavja predstavimo antisimetrične matrike. Nadaljujemo z osnovnimi izreki, ki jih dokažemo in ponazorimo z zgledi. V tem poglavju vpeljemo tudi ostale izreke in definicije, ki so povezane z antisimetričnimi matrikami. Poglavje zaključimo s primerjavo simetričnih in antisimetričnih matrik, ki smo jih zasledili skozi celotno drugo in tretje poglavje diplomskega dela.
Ključne besede: Simetrične matrike, antisimetrične matrike, definitnost, semidefinitnost.
Objavljeno: 09.07.2010; Ogledov: 2325; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (331,49 KB)

35.
ALGORITMI ZA ISKANJE NEKATERIH PODGRAFOV V GRAFU
Gregor Ambrož, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz treh poglavij. V prvem poglavju predstavimo osnovne pojme teorije grafov in algoritmov. Predstavimo definicijo časovne in prostorske zahtevnosti ter obravnavamo predstavitev grafov s seznami sosedov in matriko sosednosti. V naslednjem poglavju podamo predpostavke in predstavimo pogozdenost, ki nastopa v časovni zahtevnosti algoritmov, ki poiščejo določene podgrafe v nekem grafu. Te algoritme podrobneje obravnavamo v zadnjem poglavju. V tretjem poglavju opišemo enostavno strategijo, ki je uporabna za različne probleme,ki jim je skupno iskanje podgrafov v danem grafu. Z uporabo te strategije opišemo naslednje štiri algoritme. Prvi algoritem poišče vse trikotnike grafa G v času O(a(G)m). Drugi algoritem poišče vse štirikotnike v času O(a(G)). Ker je pogozdenost grafa G, a(G), kvečjemu 3 v ravninskem grafu G, oba algoritma potrebujeta linearni čas za ravninske grafe. Tretji algoritem poišče vse polne podgrafe Kl , v času O(la(G)l-2m). Četrti algoritem pa poišče vse klike v času O(a(G)m) za kliko. Pokazali bomo,da vsi ti algoritmi potrebujejo linearni prostor. Poglavje zaključimo z algoritmom za iskanje trikotnikov v grafu G,realiziranim v programskem jeziku Borland Delphi oz. z izdelanim računalniškim programom,ki ga prilagamo na zgoščenki k diplomskem delu.
Ključne besede: Pogozdenost, polni podgraf, neodvisna množica, štirikotnik, trikotnik, klika, algoritem za iskanje podgrafov.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2127; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (383,63 KB)

36.
UVEDBA NOVEGA TAHOMETRIČNEGA GENERATORJA NA ELEKTROMOTORJIH PRALNIH STROJEV
Ambrož Podkoritnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Pralni stroj zaradi učinkovitosti pranja vrti pralni boben z visoko hitrostjo, pri čemer nastanejo veliki pospeški. Ob neenakomerno razporejenem perilu v bobnu lahko pride do velikih ekscentričnih sil, ki premaknejo pralni stroj. Pri sodobnih pralnih strojih je težava dovolj dobro rešena z regulacijsko zanko, ki jo sestavlja eden ključnih elementov za ustrezno delovanje in preprečuje mehanske premike pralnega stroja — tahometrični generator. Zamenjava z novim tahometričnim generatorjem zaradi ekonomskih dejavnikov bi lahko neugodno vplivala na regulacijo in stabilno delovanje pralnega stroja, zato ga je bilo treba preizkusiti z ustreznimi meritvami.
Ključne besede: pralni stroj, elektromotor, stabilnost, tahometrični generator
Objavljeno: 10.07.2009; Ogledov: 2087; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

37.
ESEJISTIČNI SLOG BESEDILA (Na primeru dela Dialoški princip, Martin Buber)
Maja Ambrož, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek Prvine esejističnega sloga so blizu umetnostnemu, publicističnemu, poljudnoznanstvenemu, retoričnemu slogu, vendar se od njih razlikujejo v smeri subjektivnega obravnavanja teme, na drugi strani z videzom, kakor da je obravnava predmeta tudi objektivizirana. Posebnosti se kažejo na mikro- oziroma makronivoju besedila, izstopajoča je zlasti avtoretoričnost tvorca besedila, vendar je skrita za jezikovnim izražanjem. Uporabljene metode v diplomskem delu: deskriptivna, analitična, komparativna, sintetična, statistična, primerjalna metoda, sondažna raziskava po besednih vrstah, vertikalna analiza leksikalne distribucije in mikrokompozicijska podoba deležev oblikovnih elementov.
Ključne besede: Ključne besede: esejistični slog, subjektivnost, ilokucija, referenca, mikrokompozicija, makrokompozicija.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 3297; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (655,76 KB)

38.
39.
40.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici