| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Virtualni ogledi 360° v turizmu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katarina Oštrbenk, 2024, diplomsko delo

Opis: Virtualni ogledi, digitalne replike resničnih lokacij, ki so dostopne kjer koli z internetno povezavo, vključujejo 360-stopinjske panoramske fotografije in interaktivne elemente, kot so videoposnetki, zvočna pripoved in besedilni opisi. Njihov pomen se je povečal med pandemijo COVID-19, ko so se zaradi zdravstvenih pomislekov in omejitev soočali s potovalnimi omejitvami. Virtualni ogledi so za podjetja hkrati tudi močna trženjska orodja, saj ponujajo platformo za predstavitev izdelkov, storitev ali objektov potencialnim strankam. Namen diplomske naloge je bil preučiti učinkovitost virtualnih ogledov v primerjavi z drugimi medijskimi oblikami (kot so fotografije in video posnetki) pri spodbujanju obiska gradu Brežice. V študiji sta bila uporabljena eksperiment in kvantitativni anketni vprašalnik, s katerima se je ugotavljal vpliv različnih načinov predstavitve na stališča in namere posameznikov za obisk gradu. S primerjavo virtualnih ogledov z drugimi medijskimi oblikami je raziskava poskušala ugotoviti njihovo relativno učinkovitost pri spodbujanju turizma na gradu Brežice.
Ključne besede: virtualni ogledi, turizem, trženjsko orodje, namera obiska, medijske oblike
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 154; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

2.
Striving to be different but becoming the same : creativity and destination brands promotional videos
Tjaša Alegro, Maja Turnšek, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Social networks have become an important supplement to traditional forms of marketing channels for destination branding. YouTube is believed to be one of the most influential social media and video sharing platforms. Its visual character, informal setting and address of the youth segment would expectedly mean a high level of creativity in the process of destination branding. By means of qualitative analysis of what are considered to be the best videos as self-selected by the European destination management organizations (DMOs), we wished to ascertain how creative these best case examples really were. The results show that the videos are extremely similar, with the most common type a "collage" of only loosely connected visuals with rare elements of storytelling or humor as the most typical creative approaches. While following the desire to show the diversity of a destination, the destination branding videos paradoxically become a collection of similar visual images and thus fail to contribute to the differentiation of the destination brand. The results show that future advice to practitioners of destination marketing for YouTube is to go beyond the typical "collage" genre of a destination marketing video and focus more on storytelling, humor and especially the most difficult step in the destination branding: strategically focusing on the smaller number of specifics that differentiate a destination rather than on the multitude of the highly diverse experiences.
Ključne besede: creativity, destination branding, YouTube, storytelling, humor
Objavljeno v DKUM: 29.01.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Prihodnost je digitalizacija kulturne dediščine
Tjaša Alegro, Vita Petek, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: kulturna dediščina, digitalizacija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (7,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Gradovi Posavja
Vita Petek, Tjaša Alegro, 2021, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: gradovi, Posavje
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 171; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (7,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Uvod v trženjsko komuniciranje Banove domačije
Maja Turnšek, Tjaša Alegro, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: turizem, študija izvedljivosti, turistična ponudba in povpraševanje, Artiče, marketing destinacije, Posavje
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (17,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Digitalizacija kulturne dediščine na primeru UNESCO vrednot v EU
Nejc Pozvek, Urška Starc Peceny, Boštjan Brumen, Maja Turnšek, Tjaša Alegro, Katja Kokot, Matevž Straus, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Raziskava v okviru projekta Turizem 4.0 je bila izvedena s ciljem ustvariti boljši pregled nad evropskim ekosistemom na področju digitalizacije kulturne dediščine % skozi prizmo razvoja turizma. Zanimalo nas je, kdo so ključni akterji, kakšni so odnosi med njimi in kakšni trendi na področju digitalizacije kulturne dediščine z namenom razvoja turizma; vse skupaj tudi skozi prizmo odziva na pandemijo korona virusa, kar je hkrati pred-stavljalo aktualizacijo raziskave glede na razmere, ob enem pa tudi ključno omejitev zaradi relativno slabega odziva. Ugotovljeno je bilo, da večina lokacij UNESCO vrednot uporablja tehnološko relativno manj zahtevne rešitve, katerih ni nadgrajevala v času pandemije; več pozornosti je bilo v tem času s strani upravljavcev izbrane dediščine namenjene inovativnim spletnim rešitvam. Te so bile ustvarjene tako s pomočjo specializiranih IT podjetij in strokovnjakov (tudi iz kreativnih in kulturnih industrij) kot brezplačnih/nizkocenovnih spletnih rešitev za podporo produktom, financirane iz raznolikih (v največji meri javnih) virov in ponujene v uporabo med pandemijo večinoma brezplačno. Delež spletnih obiskovalcev UNESCO vrednot se je v povprečju le minimalno povečal, bistveno pa je upadel na lokacijah samih. Izstopa potreba (in želja) po več sredstvih, znanja in povezovanja na področju digitalizacije dediščinskih vsebin.
Ključne besede: kulturna dediščina, digitalizacija, UNESCO, vrednote, tehnologija, turizem
Objavljeno v DKUM: 24.01.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (24,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
XR tehnologije in 360-stopinjski posnetki na področju turizma
Peter Kopić, Tjaša Alegro, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V tem strokovnem prispevku bodo prestavljene tehnologije tako imenovane podaljšane resničnosti (ang. Extended Reality) ali XR, pod katero uvrščamo VR, AR in MR tehnologije ter 360-stopinjski posnetki. Gre za tehnologije, ki se pojavljajo v turistični industriji in so vsako leto bolj razširjene, njihova uporaba pa vse bolj priljubljena zaradi dodane vrednosti, ki jo prinašajo uporabniški izkušnji. Opredelili bomo XR tehnologije in 360-stopinjske posnetke ter kako se med seboj razlikujejo. Izpostavili bomo tudi problematiko poimenovanja VR tehnologij v strokovni in znanstveni literaturi in pomembno razlikovanje med njimi, glede na stopnjo potopitvene izkušnje, ki jo določena VR tehnologija ponuja uporabniku. V prispevku se bomo prav tako dotaknili doprinosa teh tehnologij pri spremembah v turizmu v povezavi s pandemijo Covid-19 in novih trendov poto-vanj oziroma vedenja turistov ter smernic za ponovni zagon turizma, ki so povezani tudi z uporabo sodobnih tehnologij. Predstavljeni bodo že uveljavljeni načini in možnosti uporabe v turizmu oz. kako prispevajo k izkušnji na destinaciji, kot tudi izbrani primeri dobrih praks uporabe omenjenih tehnologij na primeru Slovenije in širše regije.
Ključne besede: podaljšana resničnost, XR, VR, AR, 360-stopinsjki ogledi, tehnologija, turizem, virtualna resničnost, razširjena resničnost, navidezna resničnost
Objavljeno v DKUM: 24.01.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (24,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pregled merjenja digitalne zrelostI MSP-jev
Tjaša Alegro, Urška Starc Peceny, Vita Petek, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V strokovnem prispevku bomo predstavili pregled iz literature o digitalni zrelosti podjetij, zlasti malih in sred-njih podjetij (v nadaljevanju MSP) in se osredotočili na problematiko merjena le te, saj ni uveljavljenega modela za merjenje digitalne zrelosti, ki bi ga lahko aplicirali na podjetja iz različnih sektorjev. Predstavili bomo nekaj primerov dobrih praks digitalizacije in načinov merjenja, ki so se jih posluževali predvsem v turističnem sektorju po svetu. Po pregledu več različnih vprašalnikov za merjenje digitalne zrelosti, ki so na voljo na spletu, ugotavljamo, da so vprašalniki neprilagojeni za različne sektorje in zlasti za področje turizma, predlagamo nekaj poudarkov za vprašalnike, ki bi omogočili boljši vpogled v trenutno stanje na področju digitaliziranosti turističnih MSP-jev. V Sloveniji so se digitalne preobrazbe lotili celovito in se podjetjem ponuja tudi vavčarje za različna področja, na primer za dvig digitalnih kompetenc, potreba po katerih se je še posebej pokazala v času pandemije Covid-19, za digitalni marketing, za pripravo digitalnih strategij in za kibernetsko varnost. Prav tako je v Sloveniji DIH oblikoval vprašalnik za merjenje digitalne zrelosti podjetij, ki je razdeljen na več sklopov, podjetjem pa je po zaključku vprašalnika posredovana strategija oziroma nasveti za izboljšave na različnih področij delovnega procesa podjetja.
Ključne besede: digitalna zrelost, merjenje digitalne zrelosti, MSP, turizem, digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 24.01.2024; Ogledov: 166; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (24,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Tourism experience in accessible tourism : designing a mobile application for the deaf and hard of hearing
Tjaša Alegro, Marica Ilić, Milica Rančić Demir, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: How someone experiences a tourist experience depends on several factors. This article will focus on ways to ensure active participation and thus a pleasant and memorable experience for people with disabilities, specifically people with hearing problems – the deaf and hard of hearing. With the development of ICT technology, the possibilities for developing tourist products intended for the deaf and hard of hearing are even greater and can be friendlier to them. Various mobile applications complement a city’s tourist products and services and are more than a welcome help for people with special needs. With an innovative Design Thinking method suitable for planning projects or designing services or products intended for end users, we designed an idea for a mobile application for Ljubljana that is tailored to deaf and hard of hearing tourists, as Slovenia does not yet have a similar application. We designed the product idea based on an overview of good practices. Through five phases of the Design Thinking method, we analysed the indispensable elements of the mobile application for deaf and hard of hearing tourists and evaluated it through the HEART framework matrix developed for user experience assessment.
Ključne besede: experience, measuresaccessible tourism, deaf, hard of hearing, Design Thinking
Objavljeno v DKUM: 17.01.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (19,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Trenutno stanje in možnosti za vključevanje oblikovalskega razmišljanja v srednješolsko poučevanje gostinstva in turizma : magistrsko delo
Jožica Vohar, 2023, magistrsko delo

Opis: Zaradi sprememb v gospodarstvu in turistični industriji je pomembno, da se že v času šolanja pripravi učence, bodoče delavce v turizmu in gostinstvu, da bodo usposobljeni za delo na tem področju. Dandanes je pomembno, da se v poučevanje vključijo aktivnejše učne metode, s katerimi učenci z lastno aktivnostjo spoznavajo novo učno snov. S temi metodami lahko učenci dosežejo tudi višje stopnje po Bloomovi taksonomski lestvici. Višje stopnje kot dosežejo učenci, več različnih znanj in veščin imajo. Aktivna učna metoda, ki zaobjema vse stopnje po Bloomovi lestvici, je tudi oblikovalsko razmišljanje (angl. design thinking). S to metodo se učenci naučijo analitskega in kritičnega razmišljanja, samovrednotenja, iskanja in implementiranja idej in izdelave prototipov. V zaključnem delu smo raziskovali možnosti vpeljave oblikovalskega razmišljanja v pouk na srednjih gostinskih in turističnih šolah. Izvedli smo deset polstrukturiranih intervjujev, z učitelji, ki poučujejo vse strokovne module na treh različnih srednjih šolah za gostinstvo in turizem. Na podlagi analize smo ugotovili, da bi bila vpeljava oblikovalskega razmišljanja smiselna zaradi sprememb v gospodarstvu in novih generacij dijakov. Pri vpeljavi metode bi se lahko pojavili določeni izzivi, vezani na predznanje in motivacijo dijakov ter na časovno obdobje izvajanja metode. Sam proces je dolgotrajen in bolj primeren za projektno delo kot za vpeljavo v redni pouk.
Ključne besede: aktivne učne metode, pasivne učne metode, Bloomova taksonomija, oblikovalsko razmišljanje, poučevanje v gostinstvu in turizmu
Objavljeno v DKUM: 08.01.2024; Ogledov: 395; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 15.91 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici