| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča občanov občine Mirna Peč in Novo mesto do nasilja v družini
Matjaž Ajdič, 2019, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini v 21. stoletju je pojav, do katerega lahko pride kadarkoli v partnerski oz. v zakonski zvezi in pri katerem niso pomembne razlike v kulturi, narodnosti, rasi, veri itd. Gre za dejanje, ki se zgodi med dvema članoma (lahko pa tudi več člani) družine, pri čemer je povzročitelj vedno eden izmed družinskih članov. Največkrat pride do nasilja v družini med partnerjema, ko se eden od njiju ne prilagaja drugemu ali pa sta partnerja že dalj časa v slabem partnerskem odnosu oz. zakonski zvezi. Nesoglasja lahko pripeljejo do tega, da se eden izmed njiju ne more več nadzorovati. Z ekonomskim, psihičnim, spolnim ali fizičnim izživljanjem povzroči nasilje nad partnerjem ali partnerko, pri tem pa so lahko žrtve tudi ostali člani družine. Magistrska naloga obravnava tematiko o stališčih občanov občin Mirna Peč in Novo mesto do nasilja v družini in je sestavljena iz teoretičnega ter empiričnega dela. V prvem delu zaključne naloge so predstavljeni osnovni teoretični pristopi: definirali smo pojem nasilje v družini ter predstavili različne oblike nasilja in žrtve nasilja. Na splošno smo se dotaknili tudi vloge različnih organizacij oz. institucij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja v družini in so pristojne za to, da se povežejo med seboj ter nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja, pri tem pa delujejo v skladu s formalnimi postopki, zapisanimi v različnih zakonskih in podzakonskih pravnih aktih oz. predpisih, ki veljajo za vsako organizacijo posebej. Najpomembnejše predpise in podzakonske akte smo v teoretičnem delu izpostavili in na splošno predstavili najpomembnejše člene teh dokumentov. V drugem delu smo opravili raziskavo za izbrani vzorec občanov občin Mirna Peč in Novo mesto ter na osnovi odgovorov, ki so jih občani obeh občin podali v anketi, izvedli multivariantne statistične analize in rezultate za obe občini primerjali med seboj. Ugotovili smo, da različne okoliščine oz. dejavniki vplivajo na to, koliko in kako občani obeh občin poznajo oz. zaznavajo primere nasilja v družini. Ugotovili smo, da sta psihično in verbalno nasilje med najpogostejšimi oblikami nasilja, ki jih zaznavajo občani obeh občin. Prav tako najpogosteje zaznavajo nasilje nad ženskami in ugotavljajo manjši obseg dejavnosti različnih organizacij za preprečevanja nasilja v družini in ozaveščanje o njem. Glede na vzorec, dobljene statistične podatke ter podatke o obravnavah žrtev nasilja na Centru za socialno delo in v Svetovalnici za žrtve nasilja smo ugotovili, da je v občini Novo mesto več nasilja v družini kot v občini Mirna Peč.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, prebivalci, stališča, občina Mirna Peč, občina Novo mesto, magistrska dela
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 487; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

2.
Vloga izvedenca v kazenskem postopku
Matjaž Ajdič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo izvedenca v kazenskem postopku, ki sodi v kazensko-pravno področje. Naloga je teoretična, saj skozi teorijo predstavlja izvedenca, ki ima v kazenskem postopku vlogo, da za primer, ki ga obravnava, ugotovi dejanske okoliščine in dejstva, do katerih sodišče težje pride. Slednje namreč nima potrebnih strokovnih znanj, da bi lahko samo brez ustreznih dokazov dokončno učinkovito izpeljalo kazenski postopek. Glavno vlogo, ki jo ima izvedenec v kazenskem postopku, predstavlja tudi izvid in mnenje. Naloga vsakega izvedenca pri tem pa je, da slednjega poda sodišču. Izvedenec je v diplomski nalogi predstavljen kot eden izmed treh subjektov kazenskega postopka, ki s svojim strokovnim znanjem sodišču nudi pomoč, da ta lažje sprejme dokončne odločitve. Namen izvedenca je namreč razjasniti tista dejstva, o katerih sodišče nima zadostnega strokovnega znanja, izvedenec pa lahko na podlagi izkušenj iz svojega področja hitreje najde rešitev za problem, ki ga sodišče obravnava. V diplomskem delu sta postavljeni hipotezi, preko katerih poskušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj je vloga izvedenca v kazenskem postopku pomembna ter kakšna je razlika med izvedencem in pričo. Skozi jedro diplomske naloge želimo ugotoviti, kakšna je vsebina izvedenčeve vloge in katere so zakonske določbe o vlogi in nalogah izvedenca v kazenskem postopku ter kakšen problem v izvedenstvu predstavlja pristranskost. Opravljena je tudi analiza dveh sodb ustavnega sodišča in dveh sodb vrhovnega sodišča, predstavljen pa praktični primer izvedenstva o primeru Kamenik.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, izvedenstvo, izvedenci, izvedensko mnenje, diplomske naloge
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1384; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (991,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici