| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 157
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj in validacija kurikuluma za prostorsko usposabljanje z uporabo programske opreme za dinamično geometrijo na nivoju univerzitetnega izobraževanja
Maja Katarina Tomić, 2020, doktorska disertacija

Opis: Prostorske sposobnosti, ki jih Linn in Petersen opisujeta kot "spretnost za zastopanje, preoblikovanje, ustvarjanje in priklic simboličnih nejezikovnih informacij" (Linn & Petersen, 1985), se kot take ne poučujejo v šolah. Prepušča se jih naravnemu razvoju in s pomočjo nekaterih dejavnosti v otroštvu, ki so se pokazale, da so prediktorji zelo razvitih prostorskih sposobnosti (Sorby & Baartmans, 2000). Kljub temu je bil pomen visoko razvitih sposobnosti študentov STEM (znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike) znanstveno dokazan (npr. Gohm, Humphreys, & Yao, 1998; Humphreys, Lubinski, & Yao, 1993; Lohman, 1988, 1994a, 1994b; Smith, 1964), kar neposredno nakazuje, da lahko prostorske sposobnosti pomembno vplivajo na uspeh ne le študija predmetov STEM, temveč tudi na uspeh v STEM karieri. Glavna hipoteza naše raziskave je bila: „prostorske sposobnosti je mogoče izboljšati s posebej razvitim programom z uporabo računalniškega programa Geogebra v obdobju najmanj enega meseca. Glede na prejšnje raziskave bodo izboljšane prostorske sposobnosti študentom predstavljale temelj za uspeh pri njihovem študiju in tudi v prihodnosti. " V naši raziskavi je bil uporabljen računalniški program GeoGebra kot glavno orodje za razvijanje prostorskih veščin. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 35 moških (67,3%) in 17 žensk (32,7%), medtem ko je bilo v kontrolni skupini 33 moških (63,5%) in 19 žensk (36,5%). Vsi udeleženci so študirali na Fakulteti za naravoslovje in izobraževanje v Mostarju, Bosna in Hercegovina, s tem da so obiskovali različne študijske programe. Statistično značilna korelacija med točkami eksperimentalne skupine na začetnem in končnem preskusu prostorskih sposobnosti Smith in Whetton (1988) pomeni znaten skok v uspešnosti, ki ga v takšnem merilu lahko pripišemo le učinku eksperimentalnega programa (r = 0,833 ; p <0,01). Zato lahko trdimo, da je bila potrjena hipoteza 4, to je „razlike med začetnim in končnim preskušanjem prostorskih sposobnosti v eksperimentalni skupini so statistično pomembne“. Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna povezava med rezultati kontrolne skupine na začetnem in končnem testu Smith in Whetton (1988) (r = 0,952; p <0,01). Čeprav razlika v njihovih povprečnih ocenah ni tako velika kot pri poskusni skupini, je to mogoče razložiti z učinkom treninga. Vendar pa je empirično dokazano, da ni mogoče ustvariti tako velikih razlik v rezultatih z uporabo metode testnega treninga (Zarevski, 2000). Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna korelacija med rezultati eksperimentalne skupine na začetnem testu Smith in Whetton (1988) ter končnem prostorskem testu Newtona in Bristola (2009) (r = 0,474; p <0,01) ter med končnim testom Smith in Whetton (1988) ter končnim testom Newton in Bristol (2009) (r = 0,576; p <0,01), kar je mogoče razložiti tudi z učinkom eksperimentalnega programa. Zanimivo je, da smo med skupno oceno na končnem prostorskem preizkusu Newtona in Bristoll (2009) in povprečno oceno matematike našli statistično pomembne korelacije med povprečno oceno matematike v srednji šoli in vsemi rezultati katere koli od obeh skupin. (r = 0,272; p <0,05) in posebej med oceno eksperimentalne skupine (r = 0,392; p <0,05), ki pa je ni mogoče upoštevati, saj je upoštevanje rezultatov na končnem testu v najboljšem primeru nesmiselno. Zato lahko trdimo, da pomožna hipoteza 2, „znanje, pridobljeno med srednješolskim izobraževanjem, nima statistično pomembnega vpliva na razlike med uspešnostjo učencev v eksperimentalni skupini“, ni bilo potrjeno.
Ključne besede: eksperimentalni program, GeoGebra, izboljšanje prostorskih sposobnosti, prostorske sposobnosti
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 128; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

2.
Razvoj socialnih kompetenc, ekološko zavedanje in trajnostni razvoj
Aleš Zver, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem. Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Ključne besede: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 135; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

3.
Sodobne tehnologije pri pouku tehnike in tehnologije
Dejan Zemljak, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vpeljevanje sodobnih tehnologij v pouk tehnike in tehnologije v osnovni šoli. Najprej je podrobneje predstavljen zgodovinski razvoj človeka od pradavnine do danes, nato pa je na podoben način predstavljen še razvoj šolstva. Izpostavljeni so ključni in najpomembnejši dosežki skozi zgodovinski razvoj. Sledi predstavitev tehnološkega in družbenega razvoja v prihodnosti. Podrobneje je predstavljen razvoj industrije in nova industrijska revolucija. Podobno je predstavljen tudi razvoj družbe v prihodnosti, kjer so izpostavljene ključne komponente omenjene družbe. Sledi podrobnejša predstavitev današnjega izobraževanja ter šole in izobraževanja v prihodnosti. V nadaljevanju teoretičnega dela magistrskega dela so podrobneje predstavljene tehnologije proizvodnje, prav tako so predstavljene sodobne tehnologije, ki se uporabljajo v proizvodnih procesih. Podrobneje so opisane tudi nekatere sodobne tehnologije, ki jih je mogoče uporabljati pri pouku tehnike in tehnologije oziroma v šolstvu na splošno. V razvojnem delu magistrskega dela je najprej podrobneje predstavljen veljaven učni načrt za tehniko in tehnologijo. Povzete so vse tehnologije obdelave, ki so del šolskega procesa. Sledi predstavitev tistih vsebin, ki jih je mogoče v učnem načrtu zamenjati s sodobnimi napravami in stroji. Sledi podrobnejša predstavitev laserskega rezalnega/označevalnega stroja in 3D tiskalnika kot primera sodobnih tehnologij, ki jih je možno uporabljati v šolskem procesu. V drugi polovici razvojnega dela so nato predstavljene morebitne spremembe učnega načrta za tehniko in tehnologijo. Tukaj je podrobneje predstavljeno, pri katerih vsebinah bi lahko v pouk tehnike in tehnologije vključili sodobne tehnologije in tudi kako bi jih lahko vključili. Zatem sledi še podrobnejša predstavitev učnih vsebin in ciljev, ki temeljijo na uporabi sodobnih tehnologij pri pouku tehnike in tehnologije. Sledijo študije primerov, kjer so predstavljeni nekateri izdelki, ki jih je mogoče izdelati s sodobnimi tehnologijami pri pouku. Ob koncu sta predstavljeni še medpredmetno povezovanje, kjer je podrobneje opisana uporaba sodobnih naprav in strojev še pri drugih šolskih predmetih, in analiza ankete, kjer je podrobneje predstavljeno aktualno stanje na področju sodobnih tehnologij v šoli.
Ključne besede: industrijska revolucija, sodobne tehnologije, industrija 4.0, družba 5.0, CNC stroji, 3D tiskalnik, pouk, tehnika in tehnologija
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 452; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (37,44 MB)

4.
Inovacije in inovativne metode v izobraževanju
Sanja Levart, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam inovacije in inovativne metode v izobraževanju. Današnja šola se spreminja iz tradicionalne v sodobno šolo, v kateri je v ospredju učenec, inovativnost, ustvarjalnost in sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Temelj celotnega sodobnega šolskega procesa je holističen pristop, v katerem je treba izpostaviti vlogo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), ki kot orodje podpira inovativne pristope poučevanja in učenja. V teoretičnem delu sem opisala in podala definicije pojmov inovacija, ustvarjalnost in inovativnost različnih avtorjev, predstavila načine razmišljanja, tehnike ustvarjalnega mišljenja ter predstavila inovativne metode poučevanja. V empiričnem delu sem raziskala uporabo inovativnih metod in IKT pri predmetu Tehnika in tehnologija. Zanimalo me je predvsem, koliko in v kakšni meri učitelji uporabljajo IKT in inovativne metode pri poučevanju ter posledično vpliv na samo delo z učenci. Rezultati so pokazali, da učitelji pri pouku v veliki meri uporabljajo tradicionalne metode poučevanja in učenja. Umestitev sodobne IKT jim dejansko predstavlja velik izziv zaradi različnih dejavnikov (tudi zaradi slabe usposobljenosti na tem področju). Učitelji so izpostavili, da zaradi pomanjkljive opremljenosti s sodobno tehnologijo in pomanjkljivega znanja o inovativnih metodah poučevanja in učenja le-teh ne uporabljajo tako pogosto, kot bi jih sicer lahko.
Ključne besede: inovacija, inovativnost, ustvarjalnost, tehnike ustvarjalnega mišljenja, načini razmišljanja, inovativne metode.
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 799; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

5.
Pouk tehnike z otroki s posebnimi potrebami
Nenad Stropnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Učenci se z vsebinami tehnike in tehnologije srečajo že v nižjih razredih osnovne šole pri predmetih spoznavanje okolje ter naravoslovje in tehnika, v šestem razredu pa se pri predmetu tehnika in tehnologija podrobneje seznanijo s posameznimi vsebinami, med katerimi sta tudi les in papir. V magistrskem delu bom podrobneje predstavil te dve vsebini in njuno umestitev v učni načrt. V teoretičnem delu bom predstavil več o posameznih skupinah otrok s posebnimi potrebami, še posebej se bom osredotočil na otroke z motnjo avtizma. Predstavil bom potrebne prilagoditve ter uspešne metode dela s temi učenci in njihovimi starši. Pri učencih z avtizmom je bistvenega pomena strukturiran način dela in možnost umika v kotičke. Na šoli, kjer sem zaposlen, je precejšna prostorska stiska, zato je treba prostore še posebej premišljeno urejati, da zadovoljimo potrebe vseh učencev. Poleg tega, da preurejamo prostore, uporabljamo tudi različne pripomočke, ki služijo kot prostor za umik. V praktičnem delu magistrskega dela bom predstavil izdelavo hiške za umirjanje. Gre za izdelek, ki ga bodo učenci 6. razreda naredili pri pouku tehnike in tehnologije. Namenili ga bodo učencem avtističnega oddelka druge triade.
Ključne besede: tehnika in tehnologija, otroci s posebnimi potrebami, avtizem
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 565; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

6.
Tehniška pismenost in razvoj metakognitivnega modela funkcionalne pismenosti na tehniškem področju
Zvonka Cencelj, 2019, doktorska disertacija

Opis: Pismenost, še posebej funkcionalna pismenost postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ob tem pa postaja tudi vse večji problem. Danes, ko smo vse bolj odvisni od tehnologij in ko se te vse hitreje spreminjajo, se moramo z njimi seznaniti in jih usvojiti v čim krajšem času. V okviru pouka tehnike in tehnologije v osnovni šoli in različnih inženirskih predmetih v nadaljnem izobraževanju to pomeni sporazumevanje, branje in pisanje o problemih tehnike ter učenje učenja o tehniki in tehnologiji. V nalogi je posebej poudarjeno usvajanje bralnih strategij, ki se razvija (funkcionalizira) v zmožnost učenja o tehniki, saj poznavanje bralnih učnih strategij omogoča učencu, da z branjem usvoji informacije in jih nato zna glede na namen tudi učinkovito uporabiti. Ugotovljene pomanjkljivosti, pridobljene ob študiju literature, smo v največji meri poskušali odpraviti s sodobnimi didaktičnimi metodami, s katerimi smo želeli učence naučiti uporabljati različne študijske strategije, s pomočjo katerih učenci identificirajo in klasificirajo podatke v besedilu z namenom, da prebrano bolje razumejo in si zapomnijo. Šele obvladovanje učnih strategij namreč daje učencu kompetentnost reševanja zadane naloge, zadanega problema in motivacijo za delo z različnimi pisnimi viri. V disertaciji smo razvili metakognitivni model funkcionalne pismenosti prilagojen za tehniško področje (MkM_FPT), merili njegovo učinkovitost v odvisnosti strukture pouka in formativnega spremljanja učenčevega napredka. Poučevanje Tehnike in tehnologije (TIT) v osnovni šoli (OŠ) smo prilagodili trendom današnje šole in pri tem omogočili učencem aktivno odkrivanje in reševanje zastavljenih problemov. Učinkovitost modela MkM_FPT, kjer so učenci stalno vodeni in v sodelovanju z učiteljem, se odraža na končni kompetenci (kvaliteta izdelave, izvirnost, samostojnost pri delu), večji funkcionalni pismenosti (učenec je sposoben učinkovitega učenja iz pisnih gradiv, uporabe tehnične dokumentacije in pisnih, video in drugih navodil za izdelavo izdelkov, predstavitve in argumentacije izbranih rešitev), posredno pa tudi večji motivaciji za delo z različnim študijskim gradivom in boljšo organiziranostjo dela. Rezultati raziskave kažejo, da model MkM_FPT omogoča učiteljem upoštevati učenceve posebnosti in voditi učence k razvijanju znanja z razumevanjem. Ob tem pa z razvitim modelom MkM_FPT dosegamo pri učencih višle kognitivne, afektivne in psihomotorične ravni znanja, odnosov in spretnosti.
Ključne besede: funkcionalna pismenost na inženirskem in tehniškem področju, bralno razumevanje, didaktični model, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 08.05.2019; Ogledov: 734; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

7.
Interdisciplinarna uporaba vremenske postaje v osnovni šoli
Marko Podpečan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena interdisciplinarna uporaba vremenske postaje v osnovni šoli. Interdisciplinarna uporaba povezuje učitelje predmetov tehnike in tehnologije, fizike, matematike in geografije. Učni primer medpredmetnega povezovanja je naprava za merjenje hitrosti vetra. V prvem delu sem predstavil lastno izdelano vremensko postajo. Opisal sem sestavne dele in njeno obrazložitev. Osrednji del vremenske postaje je mikroračunalnik Arduino UNO. Na mikroračunalnik so priključeni senzorji za merjenje količin. Vremenska postaja ima lastno napajanje preko baterije katero napaja solarni modul, ki polni baterijo. Baterija skrbi za nemoteno napajanje mikroračunalnika. Podatki merjenih količin se pošiljalo na spletno mesto s pomočjo brezžičnega modula. V drugem delu sem prikazal medpredmetno uporabo vremenske postaje pri različnih predmetih v osnovni šoli.
Ključne besede: Interdisciplinarna uporaba, vremenska postaja, medpredmetno povezovanje, mikroračunalnik Arduino Uno, brezžični modul, solarni modul
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 344; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

8.
Razvoj sodobnih didaktičnih modelov v tehniškem izobraževanju, njihova evelvacija ter verifikacija
Majda Fiksl, 2018, doktorska disertacija

Opis: Za uspešno delo je pomembno v razredu z učenci vzpostaviti primerno vzdušje, jih aktivno vključiti v proces učenja in jim približati učne vsebine in cilje pouka. Pedagogika in didaktika morata izpolnjevati dve nalogi: ugotoviti, kakšen je pouk, in ponuditi predlog za izboljšavo poučevanja in učenja. Prav ta predlog je temeljni del diseratcije. V nalogi smo razvili sodobni didaktični model S-FBL_TIT (Strukturno - funkcionalno poučevanje Tehnike in tehnologije), ki temelji na didaktiki učne teorije. V okviru izvedene raziskave ob uporabi razvitega modela poučevanja S-FBL_TIT v primerjavi s tradicionalnim poukom, nas je zanimalo, kako učenci zaznavajo razredno vzdušje in kakšen je njihov interes do vsebin predmeta Tehnika in tehnologija ob uporabi različnih didaktičnih modelov poučevanja. Raziskavo smo izvedli na dveh oddelkih, oddelku s tradicionalnimi, pretežno frontalnimi metodami poučevanja (kontrolna skupina) in na oddelku, kjer smo pouk izvajali ob uporabi sodobnega didaktičnega modela pouka (eksperimentalna skupina). V raziskavo smo vključili 92 osnovnošolcev šestega in sedmega razreda. Za merjenje vzdušja v razredu in interesa učencev smo uporabili vprašalnik s 54 trditvami. Iz rezultatov so vidne spremembe v zaznavanju razrednega vzdušja in priljubljenosti vsebin predmeta Tehnike in tehnologije glede na metode dela pri pouku. Ugotovljeno je bilo, da s sodobnim didaktičnim modelom pouka izboljšamo vzdušje v razredu in s tem povečamo interes do teh vsebin. Poudariti je potrebno, da se mora učitelj prilagajati in vzpostavljati takšno vzdušje v razredu, ki bo spodbujalo učenčevo aktivnost in razvijalo boljše odnose, razvoj, spretnosti in organizacijo dela v razredu. Živimo v svetu, kjer so stalnica le stalne spremembe in zato se moramo spreminjati tako učitelji, kot tudi naše metode dela.
Ključne besede: inovativni didaktični pristop, struktura pouka, razredno vzdušje, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (3,92 MB)

9.
Young pedagogical centre with extensive experience and knowledge
Boris Aberšek, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: The contributions gathered in this publication have been prepared within the framework of the Pedagogical Center (PC) of the Faculty of Natural Sciences and Mathematics (FNM) at the University of Maribor, which might seem to be a young center since it has only been established in 2009, nevertheless, the extensive experience and knowledge of its faculty tell a story of a much more established institution. “Pedagogical” is a defining term indicting that the center's activities are focused primarily on pedagogical programmes at FNM and on educating teachers at all levels in the broadest sense of the word. Pedagogical center FNM is a pedagogical research unit, that supports all natural science, mathematical and technology programmes at both the Faculty of Natural Sciences and Mathematics, as well as the entire University of Maribor, especially the teaching programmes, since after the separation of the large Faculty of Education into three entities - FNM being one of them - its “colour” as well as educational and historical core have been lost. Teacher education at FNM lost previous value and has become much less emphasised than it was the case with its predecessor institution the Faculty of Education. Thus the main aim of the center is to give back to the faculty a part of its previous “colour” as well as to promote and develop educational sciences and their interdisciplinary integration that will certainly mean a step towards guaranteeing quality of work as well as quality of education for all students.
Ključne besede: education, sciences education, technical education, quality enhancement
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 718; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (639,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
The architecture of a school system according to the theory of dynamical systems
Boris Aberšek, Janez Bregant, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: From the experience of recent years it seems clear that the existing educational system, as a whole, is perceived as an ailing system that fails to meet the needs of a major portion of the society it serves. Every aspect of the educational process must be studied and reconsidered in the light of new and different societal expectations. In the last decades we started with one school reform after the other, but it looks now that these changes had no positive impact whatsoever. Even worse, the school system was damaged afterwards. In this paper we will explore some possibilities how to improve it without facing these consequences. The main idea is, as a result of our latest research, that mathematical methods for describing and simulating could be very useful for predicting and simulating school systems without using a long term and complex empirical experimentation. The paper introduces the correlation between the dynamical mathematical calculus and the educational school system and elaborates to some extent the basic idea of using the former to predict the latter.
Ključne besede: architecture, mathematical modelling, school systems, dynamical systems
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 586; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (802,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici