Search the digital library catalog

Abstract: Splošna gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, pušča posledice tudi v Sloveniji. Področja šolstva, zaposlovanja, zagotavljanja delovnih mest, zdravstva, ne nazadnje socialnih transferjev, so tista, ki so danes najprej na udaru. Povečujejo se socialne razlike, revščina še bolj trka na vrata ljudi, ki že v časih neomejene rasti niso imeli veliko, danes pa so padli v še večje brezno pomanjkanja. Področja, kjer se gospodarstvo že v preteklosti ni uspelo prestrukturirati času in prostoru primerno, tako kot je to primer v Zasavju, ali pa še danes predstavljajo problem logistične povezave, kjer mladi ljudje zaradi ekoloških problemov zapuščajo okolje, so podvržena različnim težavam bolj kot druga, ki podobnih problemov nimajo. Zasavje predstavlja vzorčni primer, kam zgrešene odločitve iz preteklosti lahko pripeljejo, in kakšne so njihove posledice na ljudi in okolje. Rešitve sedanjega stanja so možne in uresničljive z programi in sredstvi, ki jih lahko posamezniki, skupine in občine pridobijo iz različnih evropskih sredstev. Tako iz evropskega sklada za socialni razvoj, za razvoj regij, dvig izobraževalne ravni in druge. Na takšen način lahko dosežemo vsaj zmanjšanje socialnih problemov, povečamo samozavest ljudi in jim vrnemo človeško dostojanstvo.
Keywords: • gospodarska kriza, • brezposelnost, • socialne razmere, • Zasavje.
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1186; Downloads: 61
Full text (1,11 MB)

Abstract: V letih 2006 in 2007, smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, pri sorti 'Sauvignon' proučevali na nadmorski višini 490m vpliv ročne defoliacije na kakovost grozdja in vina, vsebnost sladkorja in skupnih titracijskih kislin ter pH vrednost v moštu. V poskusu smo obravnavali dva različna časa defoliacije (defoliacija treh listov v cvetenju in defoliacija treh listov tri tedne po polnem cvetenju; 80-90 % odprtih cvetov). Poskus je bil zastavljen po metodi naključnih blokov s tremi obravnavanji in šestimi ponovitvami s 445 trsi. Defoliacija ni vplivala na povprečno vsebnost sladkorja in skupnih titracijskih kislin v moštu. Enako je bilo pri pH vrednosti. Po pecljanju smo drozgo vsakega obravnavanja razdelili na dva enaka dela. Prvega smo uporabili za klasično predelavo grozdja (stiskanje takoj po pecljanju), drugega pa za maceracijo (24 ur). Najboljšo senzorično oceno je dobilo vino iz kontrole s klasično predelavo.
Keywords: Ključne besede: vinska trta / defoliacija / sladkor / kisline / maceracija / 'Sauvignon'
Published in DKUM: 03.11.2010; Views: 4159; Downloads: 234
Full text (249,08 KB)