Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo digitalnih in interaktivnih aplikacij pri pouku glasbene umetnosti v osnovni šoli, pri čemer je poudarek na njihovem vplivu na učni proces, motivacijo učencev in pedagoške pristope učiteljev. V teoretičnem delu raziskava izpostavlja prednosti digitalnih orodij, kot so spodbujanje ustvarjalnosti, izboljšanje glasbenih kompetenc ter omogočanje individualiziranega učenja. Poseben poudarek je namenjen sodobnim aplikacijam, ki združujejo tehnologijo in umetnost ter omogočajo enostavno uporabo za učitelje in učence. Aplikacije, kot so Clipchamp, Chrome Music Lab in Blob Opera, so primeri orodij, ki podpirajo dinamično in vključujoče glasbeno izobraževanje. Empirični del vključuje raziskavo, izvedeno v osnovni šoli, kjer so bili v pouk glasbene umetnosti implementirani inovativni pristopi z uporabo interaktivnih aplikacij. Analiza podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnikov, intervjujev in opazovanja z udeležbo je pokazala, da so uporabljena digitalna orodja izboljšala vključenost učencev, olajšala razumevanje glasbenih konceptov in omogočila zanimivejši in bolj raznolik pouk. Pri tem se učitelji soočajo tudi z izzivi, kot so pomanjkanje tehnične opremljenosti, nezadostna usposobljenost ter potreba po dodatni podpori za učinkovito integracijo tehnologij v izobraževanje.
Ključne besede: interaktivne aplikacije, glasbena umetnost, osnovno-šolsko izobraževanje, Blob Opera, Music Lab, Clipchamp, implementiranje tehnologije
Objavljeno v DKUM: 14.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,72 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo želeli raziskati, kakšna je motiviranost učencev pri igranju diatonične harmonike v nekoncesijskih glasbenih šolah. Zanimalo nas je, kako učenci razmišljajo in doživljajo motivacijo, in hkrati ugotoviti, kako posamezni dejavniki vplivajo na njihovo motiviranost za obiskovanje in vadbo diatonične harmonike. Z desetimi učenci, ki prihajajo iz treh nekoncesijskih glasbenih šol iz Osrednje Slovenije, Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije, smo izvedli kvalitativno raziskavo, temelječo na polstrukturiranem intervjuju. Prišli smo do ugotovitev, da učenci kažejo visoko stopnjo motiviranosti za obiskovanje in vadbo diatonične harmonike, izražajo pozitiven odnos do inštrumenta, se dobro razumejo s svojimi učitelji, slednji pa zanje predstavljajo zelo pomemben motivacijski dejavnik. Na njihovo motivacijo za igranje diatonične harmonike pozitivno vplivajo tudi njihovi starši, ki jih vselej spodbujajo. Nekatere učence vrstniki podpirajo, spet druge nekoliko manj ali pa jih ne, pri tem učenci menijo, da podpora vrstnikov neposredno ne vpliva na njihovo motivacijo. Veselje, voljo in motivacijo za igranje diatonične harmonike večini sodelujočim zmanjšuje predvsem pomanjkanje časa zaradi šolskih obveznosti. Učence spodbujajo nastopi tako v okviru glasbene šole kot tudi izven nje, prav tako pa jih za obiskovanje pouka in vadbo diatonične harmonike motivira tudi njim prilagojen učni program, ki temelji na njihovih željah in interesih. Spodbudni vpliv učencem predstavljajo tudi njihovi lastni cilji, povezani z igranjem diatonične harmonike v prihodnje, med katerimi prevladuje igranje v ansamblu oziroma glasbeni skupini.
Ključne besede: motivacija učencev diatonične harmonike, pouk diatonične harmonike, diatonična harmonika, neformalno glasbeno izobraževanje, nekoncesijske glasbene šole, polstrukturirani intervju
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,18 MB)

Opis: Magistrsko delo skozi študijo primera priznane hrvaške orglavke Teje Kulaš analizira razvoj glasbenega talenta, v kontekstu katerega se osredotoča na pomembnost vpliva različnih zunanjih in notranjih dejavnikov v različnih življenjskih obdobjih orgelske umetnice (zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, adolescenca in zgodnja odrasla doba). V prvem delu študije primera je bil uporabljen lasten anketni vprašalnik, ki vključuje nabor 29 dejavnikov. V drugem delu študije primera smo izvedli pisni intervju, ki je vključeval odprta vprašanja, ki se nanašajo na osebno refleksijo, strategije učenja, medosebne odnose, čustveno in psihološko dobrobit, osebni razvoj, vlogo mentorstva, prilagodljivost in odprtost, pretekle izzive, vizijo prihodnosti in nasvet sebi. Teoretsko je poleg literature s področja glasbenega talenta delo podprto z biografijami treh pomembnih orgelskih umetnikov (J. S. Bach, C. Franck in J. Demessieux) iz različnih glasbenih obdobij (baroka, romantike in obdobja 20. stoletja), kar omogoča vpogled v zgodovinske in sodobne perspektive razvoja glasbenega talenta na področju orgelske glasbe. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti razvoja glasbenega talenta, ki ni odvisen zgolj od prirojenih sposobnosti, temveč tudi od interakcije med številnimi zunanjimi in notranjimi dejavniki, ter predstavlja temelj za izpeljavo praktičnih usmeritev za pedagoško prakso, namenjeno spodbujanju optimalnega razvoja mladih glasbenih talentov.
Ključne besede: nadarjenost in talent, glasbeni talent, zunanji in notranji dejavniki, študija primera, orgelska umetnost
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: V magistrskem delu na podlagi raziskav in drugih virov opredelimo temeljne pojme, kot so nadarjenost, talent, inteligentnost, glasbena nadarjenost, hkrati pa se osredotočimo na proces vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi otroki v osnovni šoli. V empiričnem delu na podlagi kvalitativne študije primera analiziramo podatke, pridobljene z intervjuji osnovnošolskih učiteljev, ki so podrobno opisali, kako v praksi poteka izobraževanje glasbeno nadarjenih učencev pri pouku glasbene umetnosti. Rezultati raziskave so pokazali, kako učitelji glasbene umetnosti v praksi prilagajajo pouk takim učencem. Pred pričetkom pripravijo personaliziran načrt vzgojno-izobraževalnega dela, prav tako se pri delu z nadarjenimi poslužujejo ustreznih metod in oblik dela pri pouku glasbene umetnosti, pri čemer se držijo načel individualizacije, personalizacije in diferenciacije. V praksi so učitelji ob izvedbi dejavnostno naravnanega pouka glasbene umetnosti uspešni. Za delo z glasbeno nadarjenimi učenci se počutijo dovolj kompetentne, so pri tem samozavestni in izžarevajo pozitiven odnos do glasbe same. Učitelji so na splošno izražali močna stališča do pomanjkanja dodatnih izobraževanj v smislu seminarjev na temo dela z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovni šoli. Sodelovanje učiteljev s šolsko svetovalno službo je v veliki meri odvisno od odnosov med sodelavci. Uporabnost rezultatov raziskave prepoznavamo predvsem v možnostih izboljšav pri organizaciji izobraževanj učiteljev za delo z glasbeno nadarjenimi učenci.
Ključne besede: nadarjeni učenci, glasbeno nadarjeni učenci, vzgojno-izobraževalno delo, personaliziran načrt, pouk glasbene umetnosti
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 319; Prenosov: 64
Celotno besedilo (946,74 KB)

Opis: Magistrska naloga obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se predstavi krajša zgodovina slovenskega glasbenega šolstva, povzame se učni načrt predmeta Nauk o glasbi za javne glasbene šole in obravnavajo se štiri izbrane metode in pristopi glasbenega poučevanja, metodi Kodaly in Willems ter pristopa Orff-Schulwerk ter Dalcroze. Pri posameznih metodah in pristopih se predstavi avtorjevo življenje, zgodovinski razvoj in prepoznavnost na slovenskih ter tujih tleh, zapisani so pedagoški vidiki in dosedanje raziskave ter podrobneje se predstavi metoda ali pristop, in sicer filozofija, cilji, značilnosti, izpostavljena področja, glavni poudarki in specifični sistemi, ki se uporabljajo. Empirični del zaobjema raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti razširjenost poznavanja, pogostost uporabe, mnenje o doprinosu in ovirah uporabe pri omenjenih glasbenih metodah med slovenskimi glasbenimi pedagogi, ki poučujejo predmet Nauk o glasbi v javnih in zasebnih glasbenih šolah. V raziskavi je sodelovalo 51 učiteljev. Rezultati raziskave kažejo, da so učitelji v največji meri seznanjeni z metodo Willems in pristopom Orff-Schulwerk, posledično sta tudi pogosteje uporabljeni in vključeni v poučevanje. Z metodami in pristopi so se učitelji večinoma seznanili pri dejavnostih profesionalnega razvoja, ovir za uporabo posameznih metod in pristopov pa večino učiteljev ne prepoznava.
Ključne besede: Orff-Schulwerk, Kodaly, Dalcroze, Willems, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,12 MB)