| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza razvoja glasbenega talenta hrvaške orglavke Teje Kulaš - študija primera : magistrsko delo
Tjaša Drovenik Adamec, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo skozi študijo primera priznane hrvaške orglavke Teje Kulaš analizira razvoj glasbenega talenta, v kontekstu katerega se osredotoča na pomembnost vpliva različnih zunanjih in notranjih dejavnikov v različnih življenjskih obdobjih orgelske umetnice (zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, adolescenca in zgodnja odrasla doba). V prvem delu študije primera je bil uporabljen lasten anketni vprašalnik, ki vključuje nabor 29 dejavnikov. V drugem delu študije primera smo izvedli pisni intervju, ki je vključeval odprta vprašanja, ki se nanašajo na osebno refleksijo, strategije učenja, medosebne odnose, čustveno in psihološko dobrobit, osebni razvoj, vlogo mentorstva, prilagodljivost in odprtost, pretekle izzive, vizijo prihodnosti in nasvet sebi. Teoretsko je poleg literature s področja glasbenega talenta delo podprto z biografijami treh pomembnih orgelskih umetnikov (J. S. Bach, C. Franck in J. Demessieux) iz različnih glasbenih obdobij (baroka, romantike in obdobja 20. stoletja), kar omogoča vpogled v zgodovinske in sodobne perspektive razvoja glasbenega talenta na področju orgelske glasbe. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti razvoja glasbenega talenta, ki ni odvisen zgolj od prirojenih sposobnosti, temveč tudi od interakcije med številnimi zunanjimi in notranjimi dejavniki, ter predstavlja temelj za izpeljavo praktičnih usmeritev za pedagoško prakso, namenjeno spodbujanju optimalnega razvoja mladih glasbenih talentov.
Ključne besede: nadarjenost in talent, glasbeni talent, zunanji in notranji dejavniki, študija primera, orgelska umetnost
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

2.
Opinion of the Slovenian preschool teachers about arts and cultural education in kindergarten
Barbara Sicherl-Kafol, Olga Denac, Jerneja Žnidaršič, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: mnenja
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 2
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Delo z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovnih šolah : magistrsko delo
Anja Leitgeb, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu na podlagi raziskav in drugih virov opredelimo temeljne pojme, kot so nadarjenost, talent, inteligentnost, glasbena nadarjenost, hkrati pa se osredotočimo na proces vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi otroki v osnovni šoli. V empiričnem delu na podlagi kvalitativne študije primera analiziramo podatke, pridobljene z intervjuji osnovnošolskih učiteljev, ki so podrobno opisali, kako v praksi poteka izobraževanje glasbeno nadarjenih učencev pri pouku glasbene umetnosti. Rezultati raziskave so pokazali, kako učitelji glasbene umetnosti v praksi prilagajajo pouk takim učencem. Pred pričetkom pripravijo personaliziran načrt vzgojno-izobraževalnega dela, prav tako se pri delu z nadarjenimi poslužujejo ustreznih metod in oblik dela pri pouku glasbene umetnosti, pri čemer se držijo načel individualizacije, personalizacije in diferenciacije. V praksi so učitelji ob izvedbi dejavnostno naravnanega pouka glasbene umetnosti uspešni. Za delo z glasbeno nadarjenimi učenci se počutijo dovolj kompetentne, so pri tem samozavestni in izžarevajo pozitiven odnos do glasbe same. Učitelji so na splošno izražali močna stališča do pomanjkanja dodatnih izobraževanj v smislu seminarjev na temo dela z glasbeno nadarjenimi učenci v osnovni šoli. Sodelovanje učiteljev s šolsko svetovalno službo je v veliki meri odvisno od odnosov med sodelavci. Uporabnost rezultatov raziskave prepoznavamo predvsem v možnostih izboljšav pri organizaciji izobraževanj učiteljev za delo z glasbeno nadarjenimi učenci.
Ključne besede: nadarjeni učenci, glasbeno nadarjeni učenci, vzgojno-izobraževalno delo, personaliziran načrt, pouk glasbene umetnosti
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (946,74 KB)

4.
Poučevanje vokalne tehnike na primeru odrasle vokalne skupine : magistrsko delo
Eva Kundih, 2023, magistrsko delo

Opis: Petje je v našem prostoru zelo razširjena dejavnost, kjer po številu močno prevladujejo odrasli amaterski zbori in vokalne skupine. Čeprav lahko na knjižnih policah najdemo marsikatero knjigo z različnimi vokalizami in vajami, opažamo pomanjkanje vaj, ki bi pevcem posamezna področja približala na izkustveni način. V nalogi so najprej predstavljena teoretična izhodišča petja, fiziologija pevskega organa, zgodovinski pregled poučevanja petja, nato sledi predstavitev pevskih vaj za posamezna področja. V drugem delu naloge s pomočjo polstrukturiranega intervjuja primerjamo pretekle izkušnje pevk amaterske vokalne skupine z obdobjem po implementaciji oblikovanih vaj na področju osnov vokalne tehnike za pevce v amaterskih pevskih zborih. Rezultati kvalitativne študije so pokazali, da pevke opažajo napredek tako v lastnem zvoku kot tudi v zvoku skupine. Poleg tega opažajo povečano kondicijo in obseg pevskega glasu ter lahkotnost ob prepevanju. Izkazalo se je, da imajo največji učinek vaje, kjer so lahko pevke same preverjale pravilnost diha in petja. Pevke so kot dobro prakso nadalje izpostavile tudi način razlage, ki zajema tako grafičen prikaz obravnavane snovi kot tudi praktičen pristop.
Ključne besede: Vokalna tehnika, poučevanje petja, amaterski zbori, skrb za glas
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

5.
Metode in pristopi poučevanja glasbe pri predmetu Nauk o glasbi v slovenskih glasbenih šolah : magistrsko delo
Nikita Senger, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se predstavi krajša zgodovina slovenskega glasbenega šolstva, povzame se učni načrt predmeta Nauk o glasbi za javne glasbene šole in obravnavajo se štiri izbrane metode in pristopi glasbenega poučevanja, metodi Kodaly in Willems ter pristopa Orff-Schulwerk ter Dalcroze. Pri posameznih metodah in pristopih se predstavi avtorjevo življenje, zgodovinski razvoj in prepoznavnost na slovenskih ter tujih tleh, zapisani so pedagoški vidiki in dosedanje raziskave ter podrobneje se predstavi metoda ali pristop, in sicer filozofija, cilji, značilnosti, izpostavljena področja, glavni poudarki in specifični sistemi, ki se uporabljajo. Empirični del zaobjema raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti razširjenost poznavanja, pogostost uporabe, mnenje o doprinosu in ovirah uporabe pri omenjenih glasbenih metodah med slovenskimi glasbenimi pedagogi, ki poučujejo predmet Nauk o glasbi v javnih in zasebnih glasbenih šolah. V raziskavi je sodelovalo 51 učiteljev. Rezultati raziskave kažejo, da so učitelji v največji meri seznanjeni z metodo Willems in pristopom Orff-Schulwerk, posledično sta tudi pogosteje uporabljeni in vključeni v poučevanje. Z metodami in pristopi so se učitelji večinoma seznanili pri dejavnostih profesionalnega razvoja, ovir za uporabo posameznih metod in pristopov pa večino učiteljev ne prepoznava.
Ključne besede: Orff-Schulwerk, Kodaly, Dalcroze, Willems, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

6.
Dejavnosti kulturno-umetnostne vzgoje in glasbena umetnost : magistrsko delo
Ana Novak, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava kulturno-umetnostno vzgojo z vidika povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa s področjem kulture in umetnosti. V uvodu je opredeljen predmet glasbena umetnost v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in v nadaljevanju kulturno-umetnostna vzgoja v Sloveniji. Podrobneje je predstavljena ponudba kulturno-umetnostne vzgoje v Podravski regiji in projekt Kulturni dnevnik, ki med drugim ponuja koncerte in prireditve na temo glasbil, glasbenega gledališča, glasbenih zasedb in zvrsti ter sodelovanje v ustvarjalnih delavnicah. V magistrskem delu na podlagi primerov dobre prakse in osebnih komunikacij s posamezniki s področja šolstva, kulture in umetnosti raziščemo značilnosti in pomembnost povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa z dejavnostmi kulturno-umetnostne vzgoje.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, glasbena umetnost, Kulturni dnevnik, medpredmetno povezovanje, ustvarjalne delavnice
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

7.
Aleatorika kot svet naključij 20. stoletja in medpredmetna povezava glasbene ter likovne umetnosti : magistrsko delo
Nina Rihtarič, 2022, magistrsko delo

Opis: Na podlagi sistematične analize literature resne glasbe 20. stoletja, ter drugih virov, magistrsko delo opredeli termin »aleatorika«. Gre za kompozicijsko tehniko, ki v proces ustvarjanja vključuje naključje, slučajnost in srečo. V izvajanju del je tako torej izvajalec svoboden in ima opcijo dopolniti delo, iz tega pa izhaja, da nobena skladba ni izvedena identično. Na ravni učnega procesa v osnovni šoli, se aleatorika obravnava v devetem razredu pri predmetu glasbena umetnost, pri čemer s temeljnimi pojmi, kot je na primer grafična notacija, sega tudi na področje likovne umetnosti. Izhodišče za kvalitetno obravnavo tematike je tako medpredmetno povezovanje glasbene in likovne umetnosti, na podlagi katerega smo oblikovali tri učne enote, ki smo jih izvedli v treh oddelkih 9. razreda dveh osnovnih šol. Zanimal nas je odziv učencev in pedagogov na izvedene učne enote medpredmetnega povezovanja, pri čemer smo uporabili kvalitativno metodo študije primera, kjer smo s triangulacijo zagotovili celovit vpogled v proučevan primer. Analiza rezultatov je pokazala, da se je izvedena ura od običajnega pouka razlikovala predvsem iz vidika vključenih aktivnosti. Učenci izpostavljajo, da po navadi ne ustvarjajo v takšni meri, prvič pa so tudi izdelali izdelek, ki je hkrati likovno in glasbeno delo. Raziskava je pokazala, da imajo učenci najraje skupinsko obliko dela, saj pri takih urah prevladuje sproščeno vzdušje. Pri izvedbi učne ure pa se je skozi aktivnosti jasno izražala povezava med področji likovne in glasbene umetnosti.
Ključne besede: aleatorika, naključje, grafična notacija, medpredmetna povezava
Objavljeno v DKUM: 10.02.2023; Ogledov: 516; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

8.
Ergogeni učinek glasbe ob športno-rekreativni dejavnosti : magistrsko delo
Eva Hrastar, 2022, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrske naloge je bil preučiti in raziskati, kako glasba vpliva na ljudi, predvsem z vidika športno-rekreativne dejavnosti posameznika. V teoretičnem delu magistrskega dela smo preučili vpliv glasbe na človeka in kako se človek nanjo odzove. Analizirali smo raziskave s področja povezovanja glasbe in športa, pri čemer smo več pozornosti posvetili optimalnemu tempu glasbene spremljave in ergogenemu učinku glasbe. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli pilotno študijo, v katero je bilo vključenih 11 kandidatov moškega spola, starih med 21 in 29 let, ter opravili eksperiment, s katerim smo ugotavljali spremembe v srčnem utripu posameznikov, ki so tekli na 3 km ob glasbi (kandidati eksperimentalne skupine) in brez nje (kandidati kontrolne skupine) ter morebitne razlike med njimi. Dokazovanje fiziološke spremembe, torej v našem primeru bitje srca ob in brez glasbene podlage, smo zavrgli, ker do izmerjenih sprememb ni prišlo. Opazovali in izmerili smo tudi, kako sta obe skupini zaznavali telesni napor in ali je lahko glasbena spremljava ob športno-rekreativni dejavnosti zmanjšala zaznavo le-tega. V tem primeru govorimo o ergogenem učinku, ki ga statistično nismo dokazali, pa vendar smo pri posameznikih eksperimentalne skupine (torej tiste, ki so poslušali glasbo) na koncu raziskave zaznali manj utrujenosti in boljše končne rezultate vzdržljivosti telesa.
Ključne besede: ergogeni učinek glasbe, glasba in športno-rekreativna dejavnost, odziv človeka na poslušanje glasbe, glasbeni tempo in srčni utrip
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 694; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

9.
Glasba pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v osnovni šoli : magistrsko delo
Eva Vraber Trabe, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje povezavo med glasbo in govorno-jezikovnim razvojem osnovnošolskih otrok pri usvajanju tujega jezika. Opisuje zgodovinski pomen glasbe v nastanku in oblikovanju človeških jezikov nasploh ter izpostavlja skupne točke glasbe in jezika, ki jih poveže s poučevanjem angleščine kot tujega jezika v osnovni šoli, pri čemer glasbo obravnava kot temeljni element pouka. Poudarja prednosti zgodnjega učenja tujega jezika in pozitivne učinke vključevanja glasbe v učni proces ter raziskuje vpliv glasbe na sposobnost dojemanja učne snovi in motivacijo učencev. Nadalje so predstavljeni načini uporabe glasbe pri pouku angleščine kot tujega jezika v osnovni šoli, ki pripomorejo k učinkovitejšemu poučevanju in lažjemu usvajanju učne snovi. Prav tako so navedene različne metode, teorije in pristopi poučevanja, ki povezujejo področji glasbe in tujega jezika. Izvedena je analiza in primerjava izsledkov študij, ki preverjajo učinek vključevanja glasbe v pouk angleščine kot tujega jezika v osnovnošolskem obdobju. Na podlagi teoretičnih izhodišč smo oblikovali dejavnosti s primeri uporabe glasbe pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Pri načrtovanju smo upoštevali splošne in operativne cilje ter predlagane vsebine, predstavljene v učnih načrtih za predmeta angleščino in glasbeno vzgojo v osnovni šoli. Navedene dejavnosti delujejo kot spodbuda in podpora učiteljem pri uporabi glasbe tekom pouka angleščine kot tujega jezika v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole.
Ključne besede: poučevanje, učenje, angleščina kot tuji jezik, glasba, osnovna šola, dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 04.10.2022; Ogledov: 985; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
Izvajanje glasbeno-didaktičnih iger pri glasbeni umetnosti v osnovni šoli : magistrska naloga
Laura Menard, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli raziskati pogostost uporabe glasbenih didaktičnih iger (GDI) v vseh triadah osnovnih šol po Sloveniji. Zanimalo nas je, kaj vse vpliva na pogostost uporabe GDI pri pouku glasbene umetnosti, katere so najpogostejše ovire in izzivi pri načrtovanju in izvajanju le-teh in katerim ciljem učitelji sledijo z izvajanjem GDI. Ugotovili smo, da se učitelji največkrat ne počutijo dovolj kompetentni za izvajanje GDI, da GDI v času pouka glasbene umetnosti uporabljajo pogosto, kot vir literature največkrat uporabijo učbenike za glasbeno umetnost in pri načrtovanju GDI najpogosteje sledijo razvoju ritmičnega in melodičnega posluha.
Ključne besede: glasbene didaktične igre, glasbena umetnost, načrtovanje učnega procesa, učitelji
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 753; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (930,98 KB)

Iskanje izvedeno v 7.83 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici