| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 93
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izobraževanja s področja planinstva in gorništva
Tjaša Rant, 2020, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih so planine in gore vse bolj obiskane. Slaba priprava na pot, pomanjkanje znanja in izkušenj ter želja po adrenalinskih podvigih pa so najpogostejši razlogi za nesreče v gorah. V Sloveniji imamo različne oblike in vrste izobraževanj, da bi čim več takšnih dogodkov preprečili. Strokovni kader je tisti, pri katerem pridobimo znanje in se ustrezno usposobimo, da varno dosežemo svoj cilj in se srečno vrnemo v dolino. V prvem poglavju magistrskega dela smo opredelili okolje in opisali problem, s katerim se ukvarja raziskava, namene, cilje, hipoteze in metode raziskovanja. V drugem poglavju smo opredelili pojem izobraževanje ter obrazložili, kaj pomeni planinstvo in kaj gorništvo. Predstavili smo Planinsko zvezo Slovenije in opisali vrste izobraževanj o planinstvu in gorništvu ter njihovo pomembnost za vzdrževanje varnosti v današnjem okolju. V tretjem poglavju smo predstavili raziskavo, na podlagi katere smo pridobili ključne podatke o planinskem in gorniškem izobraževanju ter navadah planincev in gornikov. Postavili smo deset raziskovalnih vprašanj in ugotovitve zabeležili v sklepu magistrskega dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom. Ob koncu smo predstavili mogoče rešitve in predloge, kako bi lahko z vključevanjem v planinska in gorniška izobraževanja izboljšali znanje pohodnikov in gornikov ter s tem zmanjšali število nesreč v gorah.
Ključne besede: planinstvo, gorništvo, izobraževanje, usposabljanje, nesreče v gorah
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 114; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

2.
Učinkovitost interdisciplinarnih timov v slovenskem zdravstvu
Ana Korenčan, 2020, magistrsko delo

Opis: Interdisciplinarni zdravstveni tim, ki ga sestavljajo strokovnjaki z različnih področij zdravstva in socialnega varstva, se oblikuje glede na zdravstveno stanje in potrebe pacienta. V učinkovitih interdisciplinarnih zdravstvenih timih je prisotna interdisciplinarna atmosfera, ki se odraža v komunikaciji med člani tima, nudenju medsebojne podpore in pomoči, poistovetenju s skupnimi vrednotami ter prevzemanju odgovornosti za lastno delo kot tudi za končni delovni uspeh celotnega tima. Spodbuja se kreativnost in inovativnost, deljenje znanj med člani tima ter zavedanje soodvisnosti ob upoštevanju avtonomije posameznika. Da bi preverili, ali so slovenski interdisciplinarni timi pri svojem delu učinkoviti, smo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana izvedli kvantitativno raziskavo, katere instrument je anketa. Podatke smo statistično analizirali s programom SPSS. Ugotovili smo, da med strokovnimi nazivi ne obstajajo statistično pomembne razlike glede mnenja o učinkovitosti interdisciplinarnih timov ter da člani interdisciplinarnega tima zaznavajo interdisciplinarno timsko delo kot procesno metodo dela, in je po njihovem mnenju pomemben element učinkovitosti, prav tako sta pomembna elementa vodenje in komunikacija. Med klinikami ni statistično pomembnih razlik glede mnenja, da interdisciplinarna timska metoda dela predstavlja dodano vrednost za izid zdravljenja pacienta, osebje in organizacijo kot celoto. Predlagali smo implementacijo vsebin interdisciplinarnega izobraževanja v študijske programe zdravstvenih strok, saj se je v tujini izkazala kot primer dobre prakse.
Ključne besede: timsko delo, interdisciplinarni zdravstveni tim, zdravstveni sistem, učinkovitost
Objavljeno: 08.11.2020; Ogledov: 135; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Pričakovanja delodajalcev glede kompetenc diplomantov s kadrovskega področja
Adrijana Andonov, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo primerjali kompetence, ki jih delodajalci zahtevajo za zasedbo prostih delovnih mest diplomantov s kadrovskega področja in razvitost teh iskanih kompetenc med študenti Fakultete za organizacijske vede UM. Na podlagi strokovne in znanstvene literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili pojem kompetenca in kompetentnost, nato pa opisali razvrstitev kompetenc posameznika. V nadaljevanju smo opisali problematiko mladih na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo kompetenc na področju kadrovskega managementa. V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju zaposlovanja kadrovskega profila, ki nam je približal ter potrdil dejstva in navedbe glede pomembne vloge kadrovika v podjetju. Sestavili smo seznam kompetenc, študenti pa so samoocenili v kolikšni meri so le te med njimi dejansko razvite. Rezultati raziskave so nam pokazali tudi vpliv neformalnega pridobivanja znanj ter izkušenj, ki ga te imajo na samoocene študentov. Glede na številne predloge, ki smo jih navedli menimo, da bi se sam prehod mladih diplomantov na trg dela v prihodnosti smiselno lahko olajšal že z uvedbo malih sprememb na področju izobraževanja, kot je začetek resnega sodelovanja s podjetji. Seveda pa pri tem ne smemo izključiti mladih, za katere menimo, da bi se morali tudi sami prizadevati za pridobitev ustreznega nabora kompetenc, ki bi jim olajšal prehod v zaposlitev.
Ključne besede: kompetenca, brezposelnost, neformalno izobraževanje, zahteve delodajalca, kadrovski management
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 130; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (921,44 KB)

4.
Vpliv uporabe mobilnih aplikacij v organizacijskih procesih na zaposlene
Tina Radovanovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Digitalna doba in razvoj tehnologije spreminjata naše vsakdanje življenje. Velik vpliv se pozna tudi na trgu dela in delovnem okolju, predvsem pri izvajanju delovnih nalog in ustvarjanju novih delovnih pogojev. Svoje mesto v digitalni dobi si je pridobila uporaba mobilnih aplikacij, ki olajšajo vsakodnevne procese, kot tudi delovne procese. Mobilne aplikacije imajo tako mnoge učinke na zaposlene, a področje še ni dovolj raziskano. Gre namreč za novejši trend, ki se vedno bolj širi in prodira v podjetja in organizacije. Zato smo se odločili podati boljši vpogled glede vplivov tehnologije na trg dela in zaposlene. Bolj podrobno smo raziskali vplive uporabe mobilnih aplikacij v organizacijskih oz. delovnih procesih na zaposlene, predvsem v Sloveniji. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako razširjene so mobilne aplikacije v slovenskih podjetjih, kako redna je njihova uporaba, raziskati vpliv mobilnih aplikacij na zaposlene, kako se zaposleni ob tem počutijo in kakšno je njihovo mnenje glede uporabe mobilnih aplikacij v delovnih procesih. V teoretičnem delu naloge smo predstavili digitalno dobo in naravo dela, vpliv tehnologije na trg dela, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, mobilno tehnologijo in mobilno aplikacijo z vidikov različnih avtorjev. Nadaljevali smo s proučevanjem mobilne tehnologije v povezavi z zaposlenimi v podjetjih. Zanimalo nas je, kakšne posledice so opazne in kakšne vplive pušča v delovnem okolju. V magistrskem delu smo raziskali, kakšno je stanje v slovenskih podjetjih in kakšno mnenje imajo zaposleni v Sloveniji o uporabi mobilnih aplikacij. Anketirali smo priložnostni vzorec zaposlenih in podatke analizirali s pomočjo statističnega orodja SPSS. Testirali smo sedem raziskovalnih hipotez. Ugotovili smo, da se svetovni trend mobilnih aplikacij odraža tudi v Sloveniji. Uporaba mobilnih aplikacij v podjetjih je že razširjena in se širi. Večina zaposlenih v Sloveniji se namreč že poslužuje uporabe mobilnih aplikacij na delovnem mestu. Mnenja o uporabi mobilnih aplikacij na delovnih mestih v Sloveniji so zelo pozitivna, a kljub temu med anketiranci obstaja mnenje, da mobilne aplikacije niso nujno potrebne v vseh organizacijskih procesih. Zaznati gre značilnost mobilnih aplikacij, da procese sicer olajšajo, a za samo izvajanje niso nujno potrebne. Kot smo omenili, so mobilne aplikacije v porastu. So novejša tematika, predvsem ko se pogovarjamo o njihovi uporabi v delovnih procesih. Mnoge učinke uporabe mobilne tehnologije na delovnih mestih lahko zgolj predvidimo, nekatere pa smo že zaznali. Vplive torej že lahko začnemo zaznavati v delovnem okolju, na trgu dela, v spreminjajočih se zahtevah delodajalcev, pogojih dela, spreminjajočem se načinu dela in načinu zaposlitve. Veliko stvari lahko predvidimo, ne moremo pa jih natančno napovedati. Mobilna tehnologija in digitalna doba bodo namreč svoje razsežnosti pokazale skozi čas. Na to moramo biti pripravljeni, minimizirati posledice in se novostim sproti prilagajati.
Ključne besede: Digitalna doba, mobilna aplikacija, mobilna tehnologija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 82; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

5.
Vpliv uspešnih športnikov na učinkovitost oglaševanja
Andraž Logar, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v času sprememb. Dogajajo se na področju tehnologije, računalništva, telekomunikacij, bančništva itd. Prav tako pa se izjemno hitro spreminja koncept marketinga oz. oglaševanja. Podjetja se morajo stalno truditi vzbujati pozornost posameznika. Trg je nasičen z oglasi in kdor ne izstopa, se izgubi v množici. Potrošniki prav zaradi tega postajajo zahtevnejši, saj je bistvo marketinga v zadovoljevanju potrošnika in podjetja počnejo ravno to. Na drugi strani pa imamo šport, ki že dolgo ni več le igra, ampak pravi posel. Športniki spadajo v skupino ljudi, ki jih najhitreje prepoznamo in jih občudujemo. To pa je razlog, da je oglaševanje prek športnih zvezd postalo redna praksa in eden najboljših načinov oglaševanja. V prvem delu diplomske naloge smo teoretično predstavili marketing in oglaševanje s poudarkom na športu. Pregledali smo tudi, kako poteka oglaševanje prek uspešnih športnikov in zgodovino omenjenega oglaševanja. V nadaljevanju smo se osredotočili na marketing in oglaševanje v športu v Sloveniji ter umeščanje športnikov v oglaševanje. Oblikovali smo hipoteze, ki smo jih analizirali z raziskavo, katere glavni cilj je bil ugotoviti vpliv pojavljanja uspešnih športnikov v reklamah na učinkovitost oglaševanja. Z anketnim vprašalnikom smo dobili podatke, jih analizirali in interpretirali. Ugotovili smo, da so osebe, ki spremljajo šport, dovzetnejše za oglaševanje prek uspešnih športnikov, prav tako so moški dovzetnejši od žensk. Na drugi strani pa naša športna aktivnost in naše zaznavanje športnikov v oglaševanju nista v korelaciji. Na podlagi rezultatov smo predlagali rešitve, ki temeljijo na tem, da se mora več podjetij ukvarjati s takim načinom oglaševanja, da je treba tvegati za odlične rezultate in izbirati športnike, ki jih ljudje najbolj občudujejo.
Ključne besede: marketing, oglaševanje, šport, učinkovitost
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 76; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

6.
Oblikovanje modela obravnave starejših pri izvajanju dnevnih aktivnosti v domačem okolju
Katarina Galof, 2020, doktorska disertacija

Opis: Staranje in dolgotrajna oskrba predstavljata del našega vsakdana. Staranje je namreč sestavni del življenjskega ciklusa, v katerega na ravni celotnega organizma vstopamo že ob rojstvu. Bolezen in starost lahko zelo hitro povzročita spremembe na področju zdravstvenega stanja. Če nas bolezen dohiti nepripravljene na področju seznanjenosti z možnostmi, ki jih nudi lokalno okolje na področju pomoči za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb v obdobju starosti, lahko zaradi trenutnega nepoznavanja možnih rešitev odreagiramo s časovno, socialno ali materialno stisko. Z uporabljenim anketnim vprašalnikom smo želeli pridobiti podatke o samostojnem funkcioniranju starejših v domačem okolju pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Zanimalo nas je, koliko pomoči za ožje in širše dnevne aktivnosti potrebujejo, ali pri izvedbi aktivnosti uporabljajo različne pripomočke in na kakšen način so jih pridobili. Ker so v obstoječem sistemu zdravstvenega in socialnega varstva starejšim v domačem okolju na voljo obiski patronažne službe in socialne oskrbovalke, nas je zanimalo, kdo starejše obiskuje z namenom nudenja pomoči pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti in katerega izmed deležnikov bi izbrali za pomoč pri izvedbi vsakodnevnih aktivnosti, če bi jo potrebovali. Za sodelovanje pri raziskavi smo prosili članice Združenja društev upokojencev Slovenije in k raziskavi povabili njihove člane. Vključitveni kriteriji članov društev upokojencev Slovenije, ki so sodelovali v raziskavi, so bili: starost nad 65 let, bivanje doma in pripravljenost za prostovoljno sodelovanje. Za potrebe raziskave smo oblikovali pet raziskovalnih hipotez. Za njihovo preverjanje smo predvideli uporabo parametričnih testov. Izkazalo se je, da smo v veliko primerih dobili nenormalno porazdeljene podatke, kar smo nato upoštevali pri izbiri testov za potrjevanje hipotez. S statistično obdelavo podatkov smo ugotovili, da so starejši bolj samostojni pri izvajanju ožjih dnevnih aktivnosti (kopanje, oblačenje, uporaba stranišča, premeščanje, kontinenca, hranjenje, zunanji videz, hoja) in da pri izvedbi širših dnevnih aktivnosti (uporaba telefona, nakupovanje, priprava obroka, gospodinjenje, pranje perila, mobilnost po soseski, uporaba zdravil) potrebujejo več pomoči. Največ pomoči pri izvedbi dnevnih aktivnosti jim nudijo svojci in prijatelji. Dodatni viri oblike pomoči pri izvedbi dnevnih aktivnosti so formalni (socialne oskrbovalke) in neformalni (sorodniki in prijatelji) izvajalci. Med medicinskimi pripomočki pogosto uporabljajo očala za branje in podaljšano žlico za obuvanje čevljev. Izjemno pomembno mesto med pripomočki ima uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v obliki mobilnega telefona. Prilagajanje bivalnega okolja je področje, ki so ga starejši v določenih primerih že usvojili oziroma so bili z enostavnimi prilagoditvami seznanjeni v preventivnih programih ali prek najrazličnejših medijev. Z vidika prilagajanja domačega okolja je bistveno razmišljanje o primernosti urejanja bivalnih površin v času prenove oziroma pred upokojitvijo, ko finančna sredstva še dopuščajo tovrstna vlaganja in so spremembe še sprejemljive. Rezultati raziskave predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje nabora storitev in njihovih vsebin za izvajalce storitev dolgotrajne oskrbe. Bili so naše izhodišče za oblikovanje spiralnega modela dolgotrajne oskrbe. Vodili so nas v nadaljnje raziskovanje, kjer smo z generiranjem in identifikacijo potreb starejših po delovnoterapevtskih storitvah s pomočjo spiralnega modela oblikovali nabor delovnoterapevtskih storitev za področje dolgotrajne oskrbe. Oblikovani spiralni model dolgotrajne oskrbe temelji na vključevanju tako formalnih kot neformalnih deležnikov v sistem nudenja in izvajanja storitev za potrebe uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Z aplikacijo tovrstnega interdisciplinarnega načina obravnave starejših jim bomo omočili kakovostno preživljanje jeseni življenja v domačem okolju na način, ki so si ga izbrali sami.
Ključne besede: starostnik, dnevne aktivnosti, domače bivalno okolje, spiralni model, delovnoterapevtski standard
Objavljeno: 16.07.2020; Ogledov: 262; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

7.
Ravnanje z zaposlenimi v podjetju Mali-E-Tiko d.o.o.
Nina Perko, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom »Ravnanje z zaposlenimi v podjetju Mali-E-Tiko, d. o. o.«, smo raziskovali, kako v podjetju motivirajo zaposlene, ali nadrejeni delajo razlike med zaposlenimi ter kako temperament vpliva na delovno uspešnost v podjetju. V teoretičnih osnovah smo predstavili osnove ravnanj z zaposlenimi, kot so medsebojni odnosi, motiviranje zaposlenih, redne letne razgovore ter kako ravnati, ko pride do stresa na delovnem mestu. S pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli v podjetju z anketnim vprašalnikom, smo ugotovili, da so zaposleni zadovoljni s svojim delovnim mestom, imajo pozitivno mnenje o svojih nadrejenih in so v večini zadovoljni z motivacijskimi metodami, ki se jih v podjetju poslužujejo. Vodje na delovnem mestu ne delajo razlik med zaposlenimi ne glede na čas zaposlitve v podjetju niti glede na spol zaposlenih. V podjetju prav tako ni prevladujočega temperamenta, kar nakazuje, da tudi pri samem procesu zaposlitve ne gledajo na to, kakšnega značaja je zaposleni, in ne delajo razlik pri osebnostnih lastnostih. Glede na raznolikost temperamentov v podjetju ne morejo ustvariti nekega motivacijskega modela za vse zaposlene, saj je vsak temperament motiviran na drugačen način. Ne nazadnje pa je le vsak posameznik edinstven in ima vsak svoj način motivacije.
Ključne besede: motivacija, komunikacija, odnosi, temperamenti, zaposleni
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 218; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

8.
Zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetike
Peter Bohinc, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta predstavljena zaposljivost diplomantov laboratorijske zobne protetike in zadovoljstvo diplomantov s praktičnim usposabljanjem med študijem. V teoretičnem delu smo opredelili pojmovno razliko med zaposlenostjo in zaposljivostjo ter se osredotočili na problematiko zaposljivosti diplomantov s terciarno izobrazbo. Opisali smo tudi praktično izobraževanje študentov laboratorijske zobne protetike in ključne kompetence, ki jih morajo dosegati za uspešen prehod na trg dela. Raziskovalni del magistrskega dela temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli med diplomanti laboratorijske zobne protetike, ki so diplomirali do vključno septembra 2019. V raziskavi smo preverjali raven zaposljivosti diplomantov po zaključenem študiju in njihovo zadovoljstvo s praktičnim usposabljanjem med študijem. Prav tako smo s pomočjo diplomantov iskali predloge za izboljšavo študijskega programa. Ugotovili smo, da z zaposljivostjo diplomanti v povprečju nimajo težav. Na področju praktičnega usposabljanja smo v raziskavi ugotovili, da so diplomanti zgolj povprečno zadovoljni, in hkrati našli kar nekaj predlogov za izboljšavo študijskega programa, ki lahko prinesejo nekatere prednosti pri vstopu na trg dela. Predlagali smo bolj kakovostna praktična izobraževanja z več vsebinami sodobnih tehnologij, več izobraževanja v realnem okolju z zahtevnejšimi nalogami in odgovornostjo. Menimo, da je uvedba polletne strokovne prakse nujna za kakovostnejše pridobivanje delovnih kompetenc. Prav tako predlagamo kontinuirano spremljanje tako karierne poti diplomantov kot potreb delodajalcev na trgu dela za lažje prilagajanje študijskega programa zahtevam trga.
Ključne besede: laboratorijska zobna protetika, zaposljivost, praktično usposabljanje
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 301; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Usposabljanje na Policijski upravi Maribor
Aleksander Lubej, Petra Šparl, Anja Žnidaršič, Eva Jereb, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti organiziranost usposabljanja slovenskih policistov in podati rezultate raziskave o ustreznosti usposabljanja ter o prilagojenosti usposabljanj razmeram in spremembam v družbi. V prispevku je prikazano, kako se usposabljanja izvajajo v praksi in kakšno je mnenje zaposlenih na Policijski upravi Maribor o sistemu usposabljanja. Na koncu so podani tudi predlogi izboljšav obstoječega stanja. Metode: Empirična raziskava o mnenju policistov o sistemu usposabljanja je bila opravljena v letu 2014 na vzorcu 328 policistov Policijske uprave Maribor. Kvantitativna analiza pridobljenih podatkov je bila izvedena s pomočjo programskega paketa SPSS. Na koncu so bili podani odgovori na raziskovalna vprašanja. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da so policisti motivirani za usposabljanja, da si želijo več usposabljanj in da menijo, da jim usposabljanja pomagajo pri opravljanju dela. Potrjena je bila domneva, da se policisti določenih usposabljanj ne morejo udeležiti, kljub želji, kar nakazuje, da usposabljanja v policiji niso najbolj ustrezno načrtovana. Omejitve/uporabnost raziskave Raziskava je bila opravljena na dovolj velikem in reprezentativnem vzorcu policistov, da lahko rezultate posplošimo na celotno populacijo Policijske uprave Maribor. Da bi dobili pregled nad problematiko za celo Slovenijo, bi bilo smiselno raziskavo opraviti na več policijskih upravah v Sloveniji. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave so uporabne pri načrtovanju usposabljanj v policiji. Na podlagi podanih ugotovitev bi bilo smiselno prilagoditi sistem usposabljanja. Več pozornosti bi bilo potrebno posvetiti tako ugotavljanju potreb po usposabljanjih kot tudi sami izvedbi usposabljanj. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja ugotovitve raziskave o zadovoljstvu policistov s sistemom usposabljanja in njihovem mnenju o uporabnosti v praksi in s tem nadgrajuje dosedanja znanja s tega področja.
Ključne besede: usposabljanje, policija, policisti, motivacija, zadovoljstvo, Policijska uprava Maribor
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (313,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Dejavniki, ki vplivajo na obisk gostov v gostinskih lokalih v občini komenda
Lucija Slapar, 2020, diplomsko delo

Opis: Gostinstvo v Sloveniji predstavlja velik del storitvenih dejavnosti. Lahko rečemo, da ni kraja, kjer ne bi obratoval vsaj en lokal z različnimi vrstami pijač. Vendar ni vsak lokal uspešen pri poslovanju. Konkurenca je velika, bistvenega pomena so lokacija lokala, vzdušje v njem, ponudba pijač, osebje itd. To so dejavniki, ki vplivajo na obisk gostov v lokalu. Ker pa smo ljudje različni, mora gostinec upoštevati želje vseh gostov, če želi biti uspešen. Povpraševanje po gostinskih obratih je vsako leto večje. Današnji način življenja nas je pripeljal do te stopnje, da iščemo trenutke miru, počitka in sproščenosti. Lokal je lahko točka, kjer dobimo vse od naštetega. Veliko poslovnežev svoje ključne sestanke organizira v lokalu ravno zaradi sproščenosti in udobja, kar pozitivno vpliva na sklepanje poslov. V prvem poglavju diplomskega dela smo opredelili področje in opisali problem raziskave, namene, cilje, hipoteze in metode raziskovanja. V drugem poglavju smo predstavili pojem marketing in njegov pomen v današnjem poslovnem okolju, njegovo uporabo v turizmu in gostinstvu ter opisali marketinška okolja. V tretjem poglavju smo opisali okolje diplomskega dela, ki se nanaša na občino Komenda. Predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na obisk gostov v gostinskih lokalih v občini Komenda, ki smo jih kasneje analizirali v raziskavi. Na kratko smo povzeli zgodovino gostinstva v Sloveniji in ugotovili, da je današnja podoba gostinstva na občutno višji ravni kot nekoč. V četrtem poglavju smo predstavili raziskavo dejavnikov, ki vplivajo na obisk gostov v gostinskih lokalih v občini Komenda. Postavili smo tri raziskovalne hipoteze, ki so bile kasneje potrjene. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Na koncu smo predstavili možne rešitve in izboljšave, kako bi lahko komendski gostinski lokali poslovali še bolje, glede na to, da je konkurenca za tako veliko občino kar močna.
Ključne besede: gostinstvo, Komenda, gost, gostoljubje
Objavljeno: 10.02.2020; Ogledov: 456; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (825,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici