1. Komunikacijske aktivnosti za osveščanje mladih o duševnem zdravju : diplomsko deloNik Ključevšek, 2022, diplomsko delo Opis: Zaključno delo je teoretična in empirična raziskava o komunikacijskih pristopih za osveščanje o duševnem zdravju. Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem se lahko posameznik spopada z običajnimi življenjskimi stresi, dela učinkovito in plodno ter prispeva v svojo skupnost. Najpogostejše težave v duševnem zdravju so stres, depresija, tesnoba in motnje hranjenja. Mladostniki so ranljiva skupina, saj so v procesu odraščanja, zaradi česar lahko stresne situacije na njih vplivajo negativno. Za duševno zdravje sta pomembni promocija, ki stremi k razumevanju, kaj gradi dobro duševno zdravje, in preventiva, ki ugotavlja vzroke bolezni. Ugotovili smo, da organizacije na področju duševnega zdravja za osveščanje uporabljajo različne pristope, kot so: intervencije oz. programi, ki jih izvajajo v živo, spletne kampanje, plakati, brošure, spletne svetovalnice in objave na družbenih omrežjih. Ugotovili smo tudi, da je glavna pomanjkljivost spletnega osveščanja verodostojnost informacij.
Ključne besede: duševno zdravje, organizacije, komunikacija, pristopi, strategije
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 479; Prenosov: 83
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
2. Participacija in odnos mladih do družbenih gibanj na družbenih medijih : diplomsko deloAnita Kolar, 2022, diplomsko delo Opis: Družbeni mediji zagotavljajo participativno medijsko okolje, ki temelji na interaktivni platformi spleta 2.0. Družbeni mediji zaradi te lastnosti predstavljajo pomembno digitalno orodje za vključevanje mladih v družbena gibanja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri mladi uporabljajo različne vrste družbenih medijev, ali so seznanjeni z družbenimi gibanji, ki se odvijajo na družbenih medijih in, ali v njih tudi aktivno sodelujejo. Izvedli smo raziskovalno študijo s pomočjo spletnega vprašalnika. Dobljene rezultate smo analizirali in ugotovili, da večina mladih največ časa v dnevu posveti omrežjem za deljenje fotografij in videoposnetkov ter družbenim medijem. Kljub rezultatom, ki govorijo o popularnosti uporabe digitalnih orodij med mladimi, večina mladih družbenih medijev ne uporablja za namene državljanske participacije in ima do le-te odklonilen odnos. Rezultati, ki smo jih pridobili, so lahko podlaga za nadaljnjo raziskovanje na področju spletnega aktivizma mladih.
Ključne besede: družbeni mediji, družbena gibanja, mladostniki, participacija
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,54 MB) |
3. Okvirjanje novic v slovenskih medijih : magistrsko deloUroš Skaza, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljene osnove komuniciranja in pojem okvirjanja novic, v okviru katerega smo preučili podobne raziskave iz drugih držav. Opredeljene so tudi druge pomembne osnove novinarstva, kot so nepristranskost, objektivnost, novinarska etika, morala ipd. V drugem delu magistrske naloge smo z analizo izbranih člankov odmevnih dogodkov odgovorili na raziskovalna vprašanja, ali se izbrani slovenski mediji (rtvslo.si, 24ur.com in Nova24TV.si) poslužujejo okvirjanja novic in v kakšni meri ter ali slovenski spletni mediji poročajo nepristransko. Z analizo izbranih člankov in s spletno anketo je bilo ugotovljeno, da članki praviloma ne vsebujejo interpretacije novinarjev. Senzacionalistični pristop do poročanja, interpretacije novinarjev kot tudi pristranskost pa so v veliki meri prisotni predvsem pri mediju Nova24TV. Ugotovljeno je bilo, da je težko opredeliti, kako slovenska javnost dojema poročanje slovenskih spletnih medijev. Ugotovili smo, da se vsi obravnavani mediji poslužujejo okvirjanja novic in da neko mero pristranskosti izražajo vsi mediji.
Ključne besede: okvirjanje novic, slovenski mediji, internet, spletni mediji, spletno novinarstvo
Objavljeno v DKUM: 06.12.2022; Ogledov: 353; Prenosov: 64
Celotno besedilo (4,22 MB) |
4. Twitter v Web 2.0: politično komuniciranje : diplomsko deloRok Salemovič, 2022, diplomsko delo Opis: Prihod Spleta 2.0 in novih aplikacij je v marsičem spremenil način komuniciranja. Sprva je bil splet le politično orodje, ki je ponujalo možnosti za informiranje občinstva, čez čas pa se je začel uporabljati tudi za komunikacijo z občinstvom. Pri političnem komuniciranju gre predvsem za namere pošiljateljev, da bi vplivali na politično okolje. Storitve mikroblogiranja, kot je Twitter, naj bi imele potencial za povečanje politične udeležbe. Twitter je s svojim zmogljivim mehanizmom za širjenje informacij idealna platforma za politike in jim omogoča preprosto in hitro širjenje informacij ter političnega mnenja. Obamova zmaga na predsedniških volitvah leta 2008 v svetu političnega komuniciranja predstavlja zmago digitalnega nad analognim. Trump pa je s Twitterjem nedvomno vzpostavil novo metodo političnega komuniciranja. V diplomskem delu analiziramo politično komunikacijo slovenskih in ameriških politikov na Twitterju. V analizo smo vključili predsednika stranke SDS Janeza Janšo, predsednika RS Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika ZDA Baracka Obamo in trenutnega predsednika ZDA Joeja Bidena. Ugotovili smo, da najpogosteje Twitter uporablja Janez Janša, najmanj pa Barack Obama. Prav tako Janša tvite največkrat tudi obogati z dodatki, kot so ključniki, omembe, slike in povezave, najmanj pa Joe Biden, ki pa v svojih tvitih uporablja največ videoposnetkov med vsemi politiki, ki smo jih vključili v analizo. V okviru diplomske naloge smo pripravili tudi vprašalnik, ki smo ga posredovali v Kabinet predsednika RS, Boruta Pahorja in predstavili njegove odgovore. Na podlagi izvedene ankete smo ugotovili, da v Sloveniji politične vsebine na Twitterju spremlja 15 odstotkov vseh anketirancev, v ZDA pa 9.
Ključne besede: Twitter, Web 2.0, politično komuniciranje, splet
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 345; Prenosov: 37
Celotno besedilo (4,73 MB) |
5. Trendi medijske uporabe med mladimi : diplomsko deloNika Škrilec, 2022, diplomsko delo Opis: Popularnost digitalnih medijev vedno bolj narašča, zato se veliko ljudi v primerjavi s tradicionalnimi mediji raje oziroma bolj pogosto odloča za digitalne medije. Med mladimi je ta trend še najbolj opazen, saj so mladi s temi mediji odraščali in tudi namenijo veliko časa družbenim omrežjem in spletu. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšni so trendi v uporabi medijev med mladimi. Raziskovali smo, če se mladi v prostem času raje odločajo za tradicionalne ali družbene medije, zakaj te medije uporabljajo, za katera družbena omrežja se mladi najraje odločajo in koliko časa preživijo na teh družbenih omrežjih. V ta namen smo izvedli anketo s pomočjo portala za ankete 1ka. Dobljene rezultate smo statistično obdelali in analizirali. Ugotovili smo, da se mladi za pridobivanje informacij in za prosti čas najbolj pogosto odločajo za družbene medije in splet, najmanj pa za radio in tisk. Ugotovili smo, da so najbolj popularna družbena omrežja med mladimi Instagram, YouTube in Facebook ter da na družbenih omrežjih največ anketirancev dnevno preživi največ 2 uri. Ugotovili smo, da mladi družbena omrežja najbolj pogosto uporabljajo za pogovor s prijatelji, za zabavo in za pridobivanje informacij. Rezultati, pridobljeni s pomočjo te študije, lahko služijo za nadaljnje raziskave o trendih v uporabi medijev med mladimi.
Ključne besede: mediji, družbeni mediji, trendi v rabi medijev
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 382; Prenosov: 82
Celotno besedilo (886,09 KB) |
6. Analiza medijskega poročanja o vojni v Ukrajini : diplomsko deloMarko Turk, 2022, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je bila predstavitev vloge medijev pri poročanju o vojni, kar bomo s primerom vojne v Ukrajini raziskovali v okviru diplomskega dela. Ugotovili smo, da imajo mediji pri poročanju o vojni velik vpliv na oblikovanje mnenj posameznikov in javnega mnenja. Ruski napad na Ukrajino je bil označen kot prva "vojna družbenih omrežij". Dinamičnost, ki jo družbena omrežja omogočajo, sicer odpira nove možnosti za hitro razširjanje novic in večji doseg občinstva. Pomanjkljivost takega poročanja pa se kaže v tem, da so izpostavljene temu, da se dojemajo kot neverodostojne, medtem ko je televizija v očeh večine najbolj verodostojen medij.
Ključne besede: mediji, vojna, kredibilnost, vojno poročevalstvo
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 352; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,28 MB) |
7. Zvočne knjige NUK-a za slovence po svetu : diplomsko deloIrina Pešut, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena zgodovina zvočne knjige v svetu in po Sloveniji. Največje število zvočnih knjig v Sloveniji posedujeta Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani. Osrednja slovenska knjižnica je edina, ki ponuja delni nabor zvočnih knjig tudi Slovencem v zamejstvu in po svetu. V delu je predstavljen popis licenciranih zvočnih knjig NUK-ove knjižnice v obdobju od njenega nastanka do leta 2022 in možnost dostopa do le-teh in prav tako tudi do e-knjig, namenjenih Slovencem v zamejstvu in po svetu. Narejena je analiza strukture uporabnikov zvočne in e-knjige. Vseh zvočnih licenciranih knjig v NUK-u je 401. Predstavljene so tudi omejitve za slovenske uporabnike v zamejstvu in po svetu. V diplomskem delu je izdelan pregled naslovov, avtorjev, založb, nosilcev zvoka, ki omogočajo izposojo zvočnih knjig. Izdelan je tudi pregled e-knjig, po katerih posegajo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predstavljeno je tudi delovanje zbirk Biblos in Audibook, po katerih lahko posegajo naši rojaki v tujini. Z raziskavo v diplomskem smo dosegli zastavljene cilje in odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Zvočne knjige, e-knjige, Biblos, Audibook, Slovenci v zamejstvu in po svetu
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 379; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,02 MB) |
8. Raba družbenih omrežij med pandemijo covida-19 med mladimi : diplomsko deloEva Tekavčič, 2022, diplomsko delo Opis: Družbena omrežja so imela pomembno vlogo v času pandemije covida-19, zato smo raziskali njihovo rabo in vpliv na mlade. Podrobneje smo raziskali, kako je raba družbenih omrežij vplivala na počutje mladih med pandemijo. S pomočjo dosedanjih raziskav s tega področja smo izoblikovali anketni vprašalnik in vprašanja za intervju s psihologom dr. Maticem Muncem. Na podlagi odgovorov smo pridobili znanje o počutju, navadah in nasvetih za mlade ter kako se spopadajo s posledicami, ki jih je covid-19 pustil na družbenih aktivnostih mladih. Ugotovili smo, da je raba družbenih omrežij pozitivno vplivala na počutje mladih.
Ključne besede: Družbena omrežja, vpliv, covid-19, duševno zdravje
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 298; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,30 MB) |
9. Video objave na družbenih omrežjih: tehnike avdiovizualne produkcije, Instagram in generacija Y : diplomsko deloBarbara Ribič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili tehnike avdiovizualne produkcije, pri čemer smo se osredotočili na video objave slovenskih vplivnežev generacije Y na družbenem omrežju Instagram. Izračunali smo stopnjo angažiranosti za 150 objav in nato vsebinsko analizirali, katere tehnike vsebujejo objave, ki imajo visoko gledanost in odziv. Po vsebinski analizi smo izpostavili še najpogosteje uporabljene tehnike, pri čemer smo pridobljene rezultate iz analize kombinirali še z odgovori iz drugega dela raziskave. Izvedli smo še dva intervjuja, s katerima smo raziskovali, kako izobraženi so vplivneži o avdiovizualnih tehnikah. Ugotovili smo, da se izobražujejo zgolj neformalno. Čeprav sledijo trendom snemanja in montaže, pa verjamejo, da je vsebina najpomembnejša.
Ključne besede: avdiovizualne tehnike, družbena omrežja, generacija Y, Instagram, video objave
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 295; Prenosov: 26
Celotno besedilo (3,10 MB) |
10. Distribucija in marketing slovenske filmske produkcije : diplomsko deloAnja Petrovič, 2022, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo se osredotočili na raziskovanje problematike slovenske filmografije in njene distribucije v kinematografe. Zanimalo nas je kateri dejavniki otežujejo uspeh naših domačih filmov in onemogočajo, da bi se le-ti pogosteje in z večjo gledanostjo predvajali na velikih zaslonih ter v drugih državah. Za potrebe preučevanja problema smo zbrali in predstavili potrebno teorijo, ki se navezuje na samo distribucijo in marketinško komunikacijo slovenskega filma, ter se nato lotili raziskovalnega dela, ki je zajemal strukturirani intervju s posamezniki iz slovenske filmske stroke. Z opravljeno analizo odgovorov intervjuvancev smo ugotovili poglavito problematiko majhnega slovenskega trga in njene manjšinske ciljne skupine, ki se v večini usmerja k ogledu tujih večjih produkcij. Prišli smo do odgovorov za možne izboljšave, ki se navezujejo na širšo distribucijo slovenskih filmov z udeleževanjem na mednarodnih filmskih festivalih, ki se jih delno slovenski producneti že poslužujejo. Rezultati raziskave kažejo, da lahko mednarodna prodaja z dobro opredeljeno ciljno skupino, prilagojeno tematiko filma, ter z močnim finančnim sofinanciranjem zagotovi uspeh.
Ključne besede: distribucija, slovenska filmografija, financiranje, filmski trg, marketinško komuniciranje
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 237; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,27 MB) |
