| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Hereditarnia 2019
2019, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: The booklet contains the abstracts of the talks given at the 22th Hereditarnia Workshop on Graph Properties that was held at the Faculty of Electrical Engineering and Computer Science in Maribor on 21st and 22nd of June, 2019. The workshop attracted 22 participants from 8 countries. All of the participants are researchers in di˙erent areas of graph theory, but at this event they all presented topics connected with (hereditary) graph properties. Themes of the talks encompass a wide range of contemporary graph theory research, notably, various types of graph colorings, graph domination, some graph dimensions matchings and graph products. Beside the abstracts of the plenary speaker (Roman Sotak) and three invited speakers (Tanja Gologranc, Michael A. Henning and Ismael G. Yero), the booklet also contains the abstracts of 7 contributed talks given at the event.
Ključne besede: mathematics, graph theory, Hereditarnia, Maribor, Slovenia
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 369; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Energija grafa
Katja Zemljič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema področje kemijske teorije grafov. Energija grafa je ena izmed invariant grafa, ki je povezana s fizikalno-kemijskimi lastnostmi obravnavanih molekul. Energijo grafa definiramo kot vsoto absolutnih vrednosti vseh lastnih vrednosti matrike sosednosti poljubnega grafa. V magistrskem delu si bomo ogledali kako izračunamo energijo poljubnega grafa, njegove spodnje in zgornje meje ter metode dokazovanja za primerjavo energij različnih družin grafov med seboj. Definirali bomo tudi molekulske grafa, ki so za nas pomembni, saj tako povežemo kemijske molekule z njimi pripadajočimi molekulskimi grafi, za katere lahko izračunamo energijo grafa z matematičnim pristopom. V prvem delu je navedenih nekaj pomembnih definicij in izrekov iz področja teorije grafov in linearne algebre, ki jih potrebujemo v nadaljevanju. V drugem delu definiramo energijo grafa in spekter grafa. V tretjem delu sta opisani Hücklova molekularna orbitalna teorija in Coulsonova integralna formula. V četrtem delu navedemo sedem metod dokazovanja za izračun energije grafa, v petem delu pa navedemo spodnje in zgornje meje za nekatere družine grafov. V zadnjem delu je navedena kemijska teorija grafov in definicije molekulskih grafov.
Ključne besede: Energija grafa, molekulski graf, matrika sosednosti, karakteristični polinom grafa, spekter grafa, Hücklova molekularna orbitalna teorija, Coulsonova integralna formula, metode dokazovanja.
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 419; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Računanje Wienerjevega indeksa uteženega grafa z združevanjem ?*-razredov
Simon Brezovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Wienerjev indeks igra pomembno vlogo pri poznavanju kemijskih in fizikalnih lastnosti različnih spojin. Predstavlja vsoto razdalj med vsemi neurejenimi pari vozlišč znotraj grafa. Uteženi graf je graf skupaj s funkcijo, ki vsakemu vozlišču predpiše realno število, imenovano utež. Magistrsko delo obravnava računanje Wienerjevega indeksa uteženega grafa s pomočjo reduciranja na posebno skupino grafov, tj. kvocientne grafe in nadaljnje redukcije kvocientnih grafov na enostavnejše grafe. V prvem delu predstavimo nekaj osnovnih definicij in ugotovitev teorije grafov. Zapišemo osnovno definicijo Wienerjevega indeksa in njegovo razširitev na utežene grafe. Spoznamo Djoković-Winklerjevo relacijo in njeno tranzitivno zaprtje. Ob koncu prvega dela spoznamo definicijo delne kocke in zapišemo njeno novo karakterizacijo. Osrednji del magistrske naloge podaja novi metodi za izračun Wienerjevega indeksa nekaterih uteženih grafov. Glavni izrek povezuje izračun Wienerjevega indeksa uteženega grafa z vsoto Wienerjevih indeksov uteženih kvocientnih grafov prvotnega grafa po vseh Θ^∗-razredih, kjer Θ^∗ predstavlja tranzitivno zaprtje Djoković-Winklerjeve relacije. V zadnjem delu predstavimo uporabo zgoraj omenjenega izreka na posebni družini grafov G_n, na benzenoidnih sistemih ter na linearnih fenilenih F_n.
Ključne besede: Wienerjev indeks, delna kocka, uteženi graf, kvocientni graf, Djoković-Winklerjeva relacija, tranzitivno zaprtje
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 465; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
Szeged indeks povezav, pi indeks in wienerjev indeks povezav benzenoidnih sistemov
Doroteja Štunf, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava benzenoidne sisteme. Predstavljena je uporaba teorije grafov v kemiji in s tem uporabna povezava med kemijo in matematiko. V uvodnih poglavjih so zato predstavljeni osnovni pojmi teorije grafov in kemijski pojmi, ki so potrebni za razumevanje nadaljnje snovi. Benzenoidni sistemi so zanimivi za raziskovanje, saj predstavljajo skupino kemijskih spojin imenovano benzenoidni ogljikovodiki. V nadaljevanju naloge so podane osnovne lastnosti in definicije benzenoidnih sistemov. V uvodu osrednjega dela so navedene definicije Wienerjevega, Szeged in PI indeksa za poljubne in nato še za utežene grafe. Sledi vpeljava vseh treh indeksov povezav s predstavitvijo algoritmov za njihov izračun v linearni časovni zahtevnosti, ki je v nalogi tudi dokazana. Za lažje razumevanje so dodani primeri izračuna na izbranem primeru benzenoidnega sistema.
Ključne besede: benzenoidni sistem, topološki indeks, Wienerjev indeks povezav, Szeged indeks povezav, PI indeks, uteženi graf, elementarni razrez, kvocientno drevo, linearna časovna zahtevnost
Objavljeno: 09.01.2018; Ogledov: 724; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Strukturne lastnosti resonančnih grafov tubulenov in fulerenov
Niko Tratnik, 2017, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava predvsem resonančne grafe tubulenov in fulerenov. V prvem poglavju so predstavljeni nekateri že znani rezultati o resonančnih grafih, prav tako pa je podana struktura doktorske disertacije. V naslednjem poglavju so definirani nekateri osnovni pojmi teorije grafov, ki jih potrebujemo v preostalih poglavjih. V tretjem poglavju so predstavljene tri pomembne družine kemijskih struktur, to so benzenoidni sistemi, tubuleni in fulereni. Omenjene družine predstavljajo molekule, ki jih imenujemo benzenoidni ogljikovodiki, ogljikove nanocevke in fulereni. V četrtem poglavju je najprej pokazana povezava med Kekuléjevimi strukturami določene molekule ter popolnimi prirejanji ustreznega kemijskega grafa. V nadaljevanju poglavja je definiran resonančni graf benzenoidnega sistema, tubulena in fulerena. Glavni namen tega koncepta je modeliranje interakcij med posameznimi Kekuléjevimi strukturami molekule. Nato se lotimo raziskovanja osnovnih lastnosti resonančnih grafov. Pokazano je, da je resonančni graf tubulena ali fulerena dvodelni graf, vsaka njegova povezana komponenta pa je bodisi pot bodisi graf z ožino štiri. Prav tako dokažemo, da je 2-jedro vsake povezane komponente resonančnega grafa širokega tubulena ali fulerena, ki ni pot, vedno 2-povezan graf. Nato podamo primer neskončne družine tubulenov, katerih resonančni grafi niso povezani. Na koncu poglavja definiramo resonančni graf za katerikoli graf, ki je vložen na zaprto ploskev. Dokažemo tudi, da so taki resonančni grafi inducirani podgrafi hiperkock. V petem poglavju definiramo Zhang-Zhangov polinom, ki je namenjen štetju posebnih struktur, imenovanih Clarova pokritja. Dokazano je, da je Zhang-Zhangov polinom grafa, vloženega na zaprto ploskev, enak polinomu kock ustreznega resonančnega grafa. Ta rezultat posplošuje podobne rezultate za benzenoidne sisteme, tubulene in fulerene. Na koncu se ukvarjamo s strukturo distributivne mreže resonančnih grafov. Dokazano je, da je vsaka povezana komponenta resonančnega grafa tubulena graf pokritja neke distributivne mreže. Prav tako pokažemo, da je vsaka povezana komponenta resonančnega grafa tubulena medianski graf, njen graf blokov pa je pot. Nazadnje podamo primer fulerena, katerega resonančni graf ni graf pokritja nobene distributivne mreže.
Ključne besede: benzenoidni sistem, ogljikova nanocevka, tubulen, fuleren, resonančni graf, Z-transformirani graf, Clarovo pokritje, Zhang-Zhangov polinom, polinom kock, distributivna mreža, medianski graf, graf blokov, grafi na ploskvah
Objavljeno: 09.01.2018; Ogledov: 920; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Wiener index of strong product of graphs
Iztok Peterin, Petra Žigert Pleteršek, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: The Wiener index of a connected graph ▫$G$▫ is the sum of distances between all pairs of vertices of ▫$G$▫. The strong product is one of the four most investigated graph products. In this paper the general formula for the Wiener index of the strong product of connected graphs is given. The formula can be simplified if both factors are graphs with the constant eccentricity. Consequently, closed formulas for the Wiener index of the strong product of a connected graph ▫$G$▫ with a cycle are derived.
Ključne besede: Wiener index, graph product, strong product
Objavljeno: 30.11.2017; Ogledov: 806; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (424,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Clarovo in Friesovo število benzenoidnih sistemov
Simon Brezovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema področji organske kemije in teorije grafov. Benzenoidni ogljikovodiki so aromatske spojine, katerih razporeditev π-elektronov lahko prikažemo s pomočjo Kekuléjevih struktur. Matematično gledano so to popolna prirejanja. Šestkotnik benzenoidnega sistema, ki vsebuje natanko tri povezave popolnega prirejanja, imenujemo sekstet. Moč največje množice sekstetov glede na vse Kekuléjeve strukture benzenoidnega sistema imenujemo Friesovo število. Z dodatno zahtevano neodvisnostjo sekstetov dobimo Clarovo število. Glavni izrek magistrske naloge pomaga pri iskanju Clarovega števila velike družine benzenoidnih sistemov in omogoča primerjavo stabilnosti različnih benzenoidnih ogljikovodikov. V prvem delu predstavimo nekaj osnov teorije grafov. Nadalje proučimo kemijsko ozadje benzenoidnih ogljikovodikov in njihovo preoblikovanje v matematični jezik benzenoidnih sistemov. V drugem delu spoznamo Friesovo in Clarovo število ter dokažemo nekaj lem, potrebnih za dokazovanje glavnega izreka. Pokažemo, da obstaja preprost enoličen način iskanja Friesovega števila omejene množice benzenoidnih sistemov. Z glavnim izrekom za izbrano podmnožico benzenoidnih sistemov dokažemo, da je množica sekstetov, ki daje Clarovo število, vsebovana v množici sekstetov, ki ponudi Friesovo število. V zadnjem delu magistrske naloge definiramo pojem stabilnosti benzenoidnega ogljikovodika. Ugotovitve podkrepimo s primeri in teoretična spoznanja primerjamo s praktično dobljenimi vrednostmi. Za konec spoznamo najbolj stabilno podmnožico benzenoidnih ogljikovodikov, popolne benzenoidne ogljikovodike.
Ključne besede: benzenoidni ogljikovodik, benzenoidni sistem, Kekuléjeva struktura, Friesovo število, Clarovo število, stabilnost benzenoidnih ogljikovodikov
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 692; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (953,05 KB)

8.
REŠEVANJE KEMIJSKO - TEHNIŠKIH PROBLEMOV S PROGRAMOM MS EXCEL
Lidija Pungeršek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo prikazali, da lahko z uporabo Excela zelo hitro in učinkovito rešujemo različne kemijsko tehniške probleme, s katerimi smo se srečevali skozi celoten študij. Naloga vključuje teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem smo opisali različne postopke za reševanje nalog s pomočjo MS Excela 2010. Potek reševanja različnih sklopov nalog smo predstavili na osmih primerih. V prvem primeru smo prikazali postopek reševanja algebrskih enačb z eno neznanko. Pri tem smo v Excelu uporabili orodji Goal Seek (Iskanje cilja) in Solver (Reševalnik). Pri drugi, kemijski nalogi smo prikazali uporabo Goal Seeka in Solverja na enačbi za izračun toplotne kapacitete. Tretji primer naloge je bil reševanje sistemov linearnih enačb. Najprej smo predstavili matematično ozadje reševanja sistema linearnih enačb, v drugi točki smo prikazali postopek reševanja z inverzno matriko, v tretji točki pa še uporabo orodja Solver na istem primeru. V poglavju integralnih enačb smo pri prvi nalogi – izračun toplote za segrevanje plina, za reševanje integralne enačbe uporabili trapezno pravilo in MS Excel. V drugi nalogi tega poglavja – cevni pretočni reaktor, pa smo določili prostornino cevnega pretočnega reaktorja in smo za reševanje integralne enačbe ravno tako uporabili trapezno pravilo in Excel. Pri navadnih diferencialnih enačbah smo matematični kakor tudi kemijski problem rešili z Excelom in uporabo Eulerjeve metode, narisali smo graf in primerjali rezultate po Eulerju z dejanskimi rezultati. V ta namen želimo izpostaviti, da je pomembno znanje uporabe MS Excela za izračun posameznih nalog. Razlog za to so natančneje, hitreje, enostavneje, preglednejše izračunane naloge, ki jih je mogoče shranjevati in pošiljati preko spleta v različne študijske namene, kasneje pa koristno uporabiti tudi pri opravljanju poklica. Tako smo mnenja, da je študij učinkovitejši in nenazadnje razumljivejši z uporabo le-tega.
Ključne besede: Program MS Excel, programiranje, reševanje problemov, kemijska tehnika, enačbe
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 1185; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (8,70 MB)

9.
Distributivna mreža na množici popolnih prirejanj ravninskega dvodelnega grafa
Mateja Trbovc, 2015, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomskega dela je, kako priti do distributivne mreže na množici popolnih prirejanj, ravninskega dvodelnega grafa. V drugem poglavju spoznamo osnovne lastnosti grafov. Posebej se poglobimo v dvodelne ravninske grafe. Spomnimo se pojma urejenosti. Izpostavimo pojma delno urejena množica in distributivna mreža. Vse to potrebujemo v nadaljevanju diplomskega dela. Bistvo diplome se začne v tretjem poglavju, kjer definiramo resonančne grafe R(G) in usmerjene resonančne grafe ali digrafe R(G). Za vpeljavo le-teh moramo definirati popolno prirejanje oziroma 1-faktorje ter simetrično razliko med njimi. V četrtem poglavju govorimo o enotski dekompoziciji, kjer podrobneje spoznamo dekompozicijo gozda in ravnine. V predzadnjem poglavju vpeljemo delno urejeno množico kot množico popolnih prirejanj. Za konec sledi rezultat, o tem kako s pomočjo delno urejene množice M(G) in distributivne mreže pridemo do Hassejevega diagrama za končne distributivne mreže. Ta pa je v bijektivnem odnosu z resonančnim digrafom. Torej je distributivna mreža rezultat povezave resonančnih grafov in urejenosti
Ključne besede: distributivna mreža, delno urejena množica, popolno prirejanje, Z-transformirani graf, ravninski dvodelen graf, Hassejev diagram, povezani graf, dvodelni graf, ravninski graf, drevo, gozd
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 885; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (942,17 KB)

10.
Maksimalne resonantne množice benzenoidnih sistemov in hiperkocke njihovih resonančnih grafov
Bojana Robič, 2016, diplomsko delo

Opis: Glavno področje diplomskega dela je poiskati povezavo med maksimalnimi resonantnimi množicami benzenoidnega sistema in podgrafi resonančnega grafa, ki so maksimalne hiperkocke. Tema diplomskega dela se navezuje na področje kemijske teorije grafov, zato so v prvem delu predstavljeni osnovni pojmi in definicije kemijske teorije grafov. V drugem delu so obravnavani osnovni pojmi benzenoidnih sistemov in njihovih grafov, Kekuléjeve strukture in Clarove formule benzenoidnega sistema ter prikaz Clarovih formul z resonantnimi množicami. Resonančni grafi benzenoidnih sistemov so predstavljeni v tretjem delu. Zadnje poglavje je posvečeno obravnavi podgrafov resonančnega grafa benzenoidnega sistema ter povezavi med maksimalnimi resonantnimi množicami benzenoidnega sistema in podgrafi resonančnega grafa, ki so maksimalne hiperkocke. Glavni rezultat kaže na to, da je število Clarovih formul benzenoidnega sistema G enako številu podgrafov resonančnega grafa R(G), izomorfnih Cl(G)-dimenzionalnim hiperkockam, kjer oznaka Cl(G) označuje Clarovo število benzenoidnega sistema G.
Ključne besede: benzenoidni sistem, Kekuléjeva struktura, popolno prirejanje, Clarova formula, Clarovo število, resonantna množica, maksimalna resonantna množica, resonančni graf, hiperkocka
Objavljeno: 03.03.2016; Ogledov: 877; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici