| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V VZHODNIH HALOZAH
Biserka Kodrič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih v Vzhodnih Halozah. Naselja so bila izbrana glede na rabo tal in temu prilagojenega načina kmetovanja. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev. Stopnja kmetijskega onesnaževanja je izražena s pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati anketiranja so pokazali, da so vsa obravnavana naselja presegla mejo 15 GJ/ha, za katero velja, da se pri višjih vrednostih obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Med rezultati znotraj naselij po posameznih kmetijah pa se pojavljajo precejšnje razlike v energetski intenzivnosti zaradi različne velikosti kmetij in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Vzhodne Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost kmetijstva, Slesserjeva metodologija.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 612; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

52.
Geološke in geomorfološke značilnosti Boškega hribovja in raba tal s posebnim ozirom na osameli kras
Jožica Černogoj, 2016, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomskega dela je osameli kras na Boškem hribovju. V nalogi sem proučila geološke in geomorfološke značilnosti Boča. Osredotočila sem se na najpogostejše kamnine, ki se pojavljajo na obravnavanem območju. Poleg apnenca in dolomita, ki prevladujeta na višjih vzpetinah ter na severnem in severozahodnem pobočju, so drugod v veliki meri zastopani še pesek, peščenjak, konglomerat in lapor. Pri geološki zgradbi so me zanimali predvsem dolomit in apnenci, predvsem njuna razširjenost in zakraselost. Veliko pozornost sem posvetila tudi rabi tal, predvsem kako na rabo tal vplivajo različni naravnogeografski dejavniki. Veliko podatkov sem dobila s pomočjo proučevanja na terenu in iz različnega kartografskega gradiva, obdelovala pa sem jih tudi s pomočjo GIS-ov. Proučila sem tudi mineralne in termalne izvire na območju krajevne skupnosti Kostrivnica. Izviri so bili pomembni v preteklosti in so pomembni še danes, saj iz nekaterih še vedno črpajo mineralno vodo, ki jo nato polnijo v polnilnici Kolinska. Močno je razvit tudi zdraviliški turizem. Ker je Boško hribovje že od nekdaj bogato z kamninami in lesom, sem v nalogi raziskala, kako so ljudje znali te surovine izkoristiti. Ugotovila sem, da zelo dobro, saj je v preteklosti po celotnem obravnavanem območju bilo razvito žganje apna, kamnoseštvo, glažutarstvo, na območju Kleč in Hrastovca pa tudi rudarstvo. O obstoju teh dejavnosti marsikje še vedno pričajo njihovi ostanki. Boško hribovje je nekaj posebnega tudi zaradi apnenčaste in dolomitne podlage. Ta je zaradi vode in v njej raztopljenega CO2 iz zraka in prsti, postala propustna. Zaradi tega Boč nima površinskih voda, ampak vsa voda ponikne v notranjost. Apnenec in voda sta v preteklosti ustvarila različne kraške oblike, ki sem jih poiskala na terenu in podrobneje preučila. Takšno območje, ki ni tipično za ta del Slovenije, imenujemo osameli kras ali kras v malem. Na koncu sem vse obravnavane kraške oblike in nekatere zanimivosti povezala v dve kraški učni poti, ki bosta potekali po celotnem Boškem hribovju. Obiskovalci bodo tako lahko kras in nekatere njegove oblike spoznavali na štajerskem koncu Slovenije.
Ključne besede: Boško hribovje, kras, osameli kras, raba tal, apnenec, dolomit, kraški pojavi, izviri vode, kraška učna pot.
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 835; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (13,55 MB)

53.
ONESNAŽENOST ZRAKA Z DUŠIKOVIMI OKSIDI, OZONOM IN DELCI PM10 V MARIBORU, LJUBLJANI IN KOPRU MED LETOMA 2005 IN 2014
Uroš Rebernak, 2016, diplomsko delo

Opis: Kakovost zraka je pomemben kazalec stanja okolja in ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega pa vpliva tudi na ostale žive organizme. Z vidika onesnaženosti je v preteklosti največji problem predstavljal žveplov dioksid, po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla pa v Sloveniji težav z žveplovim dioksidom nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM10. Diplomsko delo analizira letne in dnevne režime dušikovih oksidov, ozona in delcev PM10 v Mariboru, Ljubljani in Kopru med letoma 2005 in 2014, interpretira linearni trend koncentracij onesnaževal in analizira primere dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij onesnaževal.
Ključne besede: kakovost zraka, onesnaženost zraka, onesnaževala, dušikovi oksidi, ozon, delci PM10
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 773; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

54.
Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini
Daša Golavšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini je poskušati prikazati, kakšno je dejansko stanje v Sloveniji in Celjski kotlini, glede onesnaženosti zraka z onesnaževali, kot so ozon, dušikovi oksidi, trdi delci PM10 in žveplov dioksid. Po preučevanju dejanskega stanja v Celjski kotlini, za katero je že raziskano, da spada kritično in dolgotrajno med najbolj onesnažena območja in je zato ena pomembnih državnih nalog in zahteva čimprejšnjo rešitev. Nato pa smo se osredotočili na prikaz stanja v Celju v obdobju od leta 2007 do 2011 in ugotavljali, kako na onesnaženost zraka vplivajo nekateri meteorološki elementi, kot so hitrost vetra, zračni pritisk in temperatura zraka. Visoke koncentracije onesnaževal niso odvisne samo od onesnaževal, ki v ozračje s svojim obratovanjem izpuščajo določene emisije, ampak na višino koncentracij vpliva dejansko stanje vremenskih situacij.
Ključne besede: zrak, onesnaženost, Celjska kotlina, Cinkarna Celje, žveplov dioksid (SO2), prašni delci (PM10), dušikovi oksidi (NOx), ozon (O3), meteorološki parametri.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 1162; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

55.
Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz
Mateja Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Ključne besede: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 516; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

56.
VPLIV IZBRANIH NARAVNOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA RABO TAL NA OBMOČJU GORIČKEGA
Nina Hladen, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z vplivom naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju Goričkega. Frekvenčne distribucije izbranih naravnogeografskih dejavnikov in rabe tal so predstavljeni in prikazani s pomočjo tabel, kart, grafikonov in opisov, zveze med rabo tal in posameznimi naravnogeografskimi dejavniki s pomočjo kontingenčnih tabel in grafikonov, jakost le-teh pa s pomočjo Cramerjevih koeficientov korelacije. Najmočnejše zveze so med rabo tal in srednjo letno temperaturo (0,9999), srednjo letno višino padavin (0,7133), prstjo (0,393) in funkcijskim naklonom (0,3885). Manjši vpliv na rabo tal imajo ekspozicija (0,3436), nadmorska višina (0,328), litološka podlaga (0,3192), a le-ta dejavnik vpliva na prsti, ki nastane na litološki podlagi, ter z ekspozicijo neposredno povezan dejavnik globalno sončno obsevanje (0,3127). Najmanj tesna je zveza med rabo tal in naklonom (0,2462). Osnovne podatke sem dobila iz baze podatkov digitalnega modela reliefa (DMR 25), obdelala sem jih s pomočjo orodja GIS, s programom Idrisi Selva, ter s programoma iz Microsoftovega paketa Excel in Word.
Ključne besede: Goričko, GIS, DMR 25, raba tal, naravnogeografski dejavniki, Cramerjev koeficient korelacije
Objavljeno: 20.07.2016; Ogledov: 592; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (7,94 MB)

57.
ZNAČILNOSTI EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V PODRAVSKI STATISTIČNI REGIJI
Mateja Gavez, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnavala temo o značilnostih ekološkega kmetijstva v Podravski statistični regiji. Ekološko kmetijstvo predstavlja način kmetovanja, ki postaja vedno bolj aktualen, saj se ljudje vedno bolj zavedajo pomena zdrave prehrane in okolju prijaznega načina kmetovanja. Tako za Podravsko regijo kot Slovenijo je značilen trend naraščanja števila ekoloških kmetij, kar pozitivno vpliva na ohranjanje kulturne kmetijske krajine, biodiverziteto in varovanje celotnega okolja. V raziskavo sem vključila Slovenske gorice, Pohorje, Haloze in Dravinjske gorice ter Dravsko ravan. S pomočjo anketnega vprašalnika sem pridobila podatke, ki sem jih potrebovala za analizo o energetski intenzivnosti kmetij, ki sem jo izračunala s Slesserjevo metodo, pri kateri so vrednosti izražene z GJ/ha. Podatke sem nato primerjala z energetsko intenzivnostjo konvencionalnih kmetij v Podravski regiji.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, biodiverziteta, energetska intenzivnost, Slesser
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 403; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

58.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU OBALNO-KRAŠKE REGIJE
Mihaela Mikolič, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi bom podrobno preučila pojav svetlobnega onesnaženja, s katerim se okoljevarstveniki drugod po svetu že dolgo ukvarjajo, pri nas pa šele v zadnjem času. Prekomerno osvetljevanje lahko negativno vpliva na naš organizem, prav tako tudi na naravni bioritem nekaterih nočno aktivnih živali, katerim ritmično menjavanje dneva in noči pomeni preživetje, kakor hitro pa človek s svojim vdorom umetne svetlobe poseže v ta cikel, lahko uniči cele generacije nekaterih živalskih vrst, kot npr. netopirjev. Posledice svetlobnega onesnaževanja so zelo markantne v prometu, kjer se zmanjša varnost zaradi bleščanja. Izničene so možnosti astronomskih opazovanj nočnega neba. Kot zadnji parameter je potrebno omeniti še porabo električne energije, ki v Sloveniji predstavlja razsipne vrednosti, posebej meseca konec leta, v prazničnem času. Okoljevarstveniki menijo, da bi ustrezna uporaba popolnoma zasenčenih svetilk in njih pravilna postavitev prinesla dolgoročno rešitev tega problema degradacije naravnega okolja.
Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, človeški in živalski bioritem, bleščanje, poraba električne energije, popolnoma zasenčene svetilke, degradacija naravnega okolja.
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 570; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (11,39 MB)

59.
SPREMINJANJE VINOGRADNIŠKIH IN SADJARSKIH POVRŠIN NA SONDNIH OBMOČJIH V SLOVENIJI V POVEZAVI Z IZBRANIMI NARAVNIMI DEJAVNIKI
Tadeja Sever, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene spremembe vinogradniških in sadjarskih površin na primeru Goriških brd, Koprskih brd, vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric in Vzhodnih Haloz v obdobju med leti 2000 in 2012. Na izbranih območjih je vinogradništvo ena izmed temeljnih kmetijskih panog, pomembno pa je tudi sadjarstvo, saj se obe dejavnosti pogosto prepletata. Ugotavljali smo spremembe v povezavi z izbranimi naravnimi dejavniki: litološko podlago, nadmorskimi višinami, nakloni, funkcijskimi nakloni, ekspozicijami, globalnim sončnim obsevanjem, povprečnimi letnimi temperaturami, povprečno letno višino padavin in tipi prsti. Podatke za naravne dejavnike smo dobili iz geografske baze podatkov digitalnega modela reliefa, z velikostjo celic 25 m × 25 m. Analizirali smo spremembe smeri sadjarskih in vinogradniških pokrajin s pomočjo slojev o rabi tal za leti 2000 in 2012. Spremembe vinogradniških in sadjarskih površin v povezavi z naravnimi dejavniki so predstavljene v navzkrižnih tabelah. Ugotovili smo, da se je v obdobju med leti 2000 in 2012 površina vinogradov zmanjšala na vseh območjih, razen v Goriških brdih, za sadjarske površine pa velja ravno obratno, povečale so se na vseh območjih razen na območju Koprskih brd. Povezanost med dvema spremenljivkama, in sicer med vinogradniškimi ter sadjarskimi površinami in naravnimi dejavniki, prikazuje Cramerjev korelacijski koeficient. Največja zveza na vseh izbranih območjih je med vinogradniškimi ter sadjarskimi površinami in prstmi. Najmanjši vpliv na vinogradniške in sadjarske površine v Goriških brdih je imela ekspozicija. V Koprskih brdih je litološka podlaga imela najmanjši vpliv na vinogradniške površine, na sadjarske pa globalno sončno obsevanje.
Ključne besede: Goriška brda, Koprska brda, vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice, Vzhodne Haloze, vinogradi, sadovnjaki, naravni dejavniki, umik vinogradniških in sadjarskih površin, Cramerjev korelacijski koeficient
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 535; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (5,74 MB)

60.
UPORABA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV PRI POUKU GEOGRAFIJE NA SPLOŠNEM SEKUNDARNEM NIVOJU IZOBRAŽEVANJA
Tanja Golob, 2016, magistrsko delo

Opis: Osrednji namen magistrskega dela je, da preučimo in predstavimo geografske informacijske sisteme (GIS-e) kot učni pripomoček, orodje, ki ga lahko uporabimo pri pouku geografije za vizualizacijo, analizo in geografsko sintezo prostorskih podatkov. V teoretičnem delu smo na podlagi analize izbranih strokovnih virov in literature opisali osnovne značilnosti GIS-ov, prednosti in slabosti GIS-ov pri pouku geografije ter njihove možnosti uporabe. Z vidika vključenosti GIS-ov v pouk geografije smo analizirali slovenski in finski učni načrt na splošnem sekundarnem nivoju izobraževanja ter preučili značilnosti projektnega učnega dela. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo s kvalitativno metodo pedagoškega raziskovanja načrtovali projektni učni dan – dan GIS. Uporabili smo brezplačen in javnodostopen program Quantum GIS (QGIS) ter javnodostopne prostorske podatke. Izdelali smo predloge za uporabo GIS-ov pri pouku geografije, učna gradiva za dijake in dijakinje tretjih letnikov in delovna navodila za učitelje. Učitelji geografije lahko z izdelanimi učnimi gradivi učence vodijo pri usvajanju temeljnega znanja in veščin dela z GIS-i, natančneje s programom QGIS. Poudarjamo, da uporaba GIS-ov pri pouku geografije učencem omogoča razvijanje znanj in spretnosti na višjih taksonomskih ravneh, predvsem razvijanje sposobnosti za vrednotenje prostora in ugotavljanje vzročno-posledičnih procesov.
Ključne besede: geografski informacijski sistem, Quantum GIS, pouk geografije, projektno učno delo, sekundarni nivo izobraževanja
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 827; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (8,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici