| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
11.
MOŽNOSTI RABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V OBČINI ZAGORJE OB SAVI
Azra Fazlić, 2012, diplomsko delo

Opis: Občina Zagorje ob Savi spada med okoljsko najbolj degradirana območja Slovenije, kar je posledica 240-letne zgodovine rudarjenja, elektrogospodarstva in industrijske proizvodnje. Kot edino možno perspektivo razvoja je potrebno uveljaviti trajnostni razvoj. V diplomski nalogi so prikazane naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti občine, ocena potencialov in konkretni predlogi možne rabe obnovljivih virov energije, kot so biomasa, sončna energija, hidroenergija, geotermalna energija in vetrna energija. Predstavljeni so izračuni privarčevane energije in s tem povezani manjši izpusti CO2.Kot najpomembnejši ekološki projekt je predstavljen mednarodni projekt REMINING-LOWEX (Redevelopment of European Mining Areas into Sustainable Comunities by Integrating Supply and Demand Side based on Low Energy Principles), v katerem občina Zagorje ob Savi sodeluje od leta 2006. Temeljni namen tega projekta je spodbuditi razvoj obnovljivih virov energije v mestih, ki so bila v preteklosti pod vplivom rudarske dejavnosti.
Ključne besede: Zagorje ob Savi, obnovljivi viri energije, REMINING-LOWEX
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 1220; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

12.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA ŠIRŠEM OBMOČJU OBČINE GORNJA RADGONA
Maja Rauter, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam s problematiko svetlobnega onesnaženja. Svetlobno onesnaženje je posledica uporabe nezasenčenih svetilk, pretiravanja z razsvetljavo in odsotnosti stroke ter ukrepov varstva okolja. Prinaša pa astronomske, biološke in za človeka gotovo najbolj vplivne zdravstvene in ekonomske posledice. Tako ljudje uničujemo svoje zdravje, uničujemo okolje in praznimo državno blagajno ter svoje denarnice v zameno za osvetljene ulice, pročelja stavb, spomenikov in reklamnih panojev. Vse več ljudi se te problematike zaveda in tako nastajajo društva, ki se borijo proti svetlobnemu onesnaženju in skušajo državo privesti do sprejetja ukrepov, s katerimi bi se svetlobno onesnaženje zmanjšalo. S tem bi se povečala kvaliteta bivalnega prostora tako za človeka kot za ostale organizme, zmanjšali pa bi se izdatki za javno razsvetljavo. Tako bi lahko država razliko namenila za druge, za človeka bolj pomembne, namene.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, popolnoma zasenčene svetilke, Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 1638; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (11,77 MB)

13.
New challenges for sustainable rural development in the 21st century : abstracts
2009, druge monografije in druga zaključena dela

Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 1225; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo

14.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Ključne besede: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 2427; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (11,48 MB)

15.
SVETLOBNA ONESNAŽENOST NA OBMOČJU OBČIN LJUTOMER, ORMOŽ, SREDIŠČE OB DRAVI IN SVETI TOMAŽ
Petra Kontarček, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje trenutno stanje svetlobnega onesnaženja v občinah Ljutomer, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. V zadnjem času se odgovorni zavedajo posledic prekomerne osvetlitve, vendar po večini samo z vidika stroškov porabe električne energije, ne toliko z vidika svetlobnega onesnaženja. Zaradi tega zamenjujejo stare svetilke z varčnejšimi, vendar je še vedno veliko na novo postavljenih svetilk, kar pa ne pripomore k zmanjšanju svetlobnega onesnaženja. Posledice se kažejo tako pri živih bitjih, v prometni varnosti, astronomskih opazovanjih in povečani porabi električne energije. Rešitev je več. Pravilna postavitev popolnoma zasenčenih svetilk in ugašanje le-teh takrat – po 23:00 – in tam, kjer ni potrebe ter ozaveščanje širše javnosti o posledicah prekomernega osvetljevanja.
Ključne besede: Svetlobno onesnaževanje, občine Ljutomer, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, posledice svetlobnega onesnaženja, popolnoma zasenčene svetilke.
Objavljeno: 22.11.2012; Ogledov: 1321; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (12,06 MB)

16.
New challenges for sustainable rural development in the 21st century
2009, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1032; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

17.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Lidija Potočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen problem svetlobnega onesnaženja, ki se pojavlja povsod po svetu, izjema ni niti Slovenija. Svetlobno onesnaženje povzroča uhajanje svetlobe iz umetnih virov, kar povzroča degradacijo okolja, negativno pa vpliva tudi na zdravje ljudi in povzroča spremembe v naravnem vedenju nočnih živali. Na problem svetlobnega onesnaženja so prvi začeli opozarjati astronomi, saj se je začela resno slabšati kakovost nočnega neba. Mnogi se še vedno ne zavedajo negativnih posledic umetnega osvetljevanja, ampak so še vedno prepričani, da več svetlobe pomeni napredek in razvoj. Problem pretiranega osvetljevanja je tudi v veliki porabi električne energije, kar pa posledično pomeni višje stroške plačila električne energije in več izpustov toplogrednih plinov, kar prispeva h globalnim klimatskim spremembam. Najpomembnejši rešitvi problema svetlobnega onesnaženja sta namestitev ekoloških ali zasenčenih svetilk in ozaveščanje ljudi.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, zdravje ljudi, degradacija okolja, ekološke svetilke, povečana poraba električne energije
Objavljeno: 04.02.2013; Ogledov: 1147; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (14,08 MB)

18.
Vpliv izbranih naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi
Jernej Ajd, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi. Podatke za nadmorsko višino, naklon, ekspozicijo, globalno sončno obsevanje, srednjo letno temperaturo, srednjo letno količino padavin, litološko podlago, pedokartografske enote in rabo tal sem dobil iz geografske baze podatkov digitalnega modela reliefa (DMR 25). Izbrani naravnogeografski dejavniki in raba tal so prikazani na kartah, izdelanih v računalniškem programu Idrisi Selva. Numerične zveze med rabo tal in naravnogeografskimi dejavniki so prikazane v kontingenčnih tabelah. Jakost povezave med posameznim naravnogeografskim dejavnikom in rabo tal je izražena s Cramerjevim koeficientom korelacije. Največje vrednosti le-tega so med rabo tal in srednjo letno temperaturo, litološko podlago, funkcijsko reklasificiranim naklonom, tipi prsti in srednjo letno temperaturo. Vrednosti koeficienta za omenjene naravnogeografske dejavnike se gibljejo med 0,45 in 0,6. Manjša zveza je med rabo tal in nadmorsko višino, nakloni, ekspozicijami, kjer se vrednosti Cramerjevega koeficienta korelacije gibljejo med 0,34 in 0,36. Najmanjša pa je zveza med rabo tal in globalnim sončnim obsevanjem, pri kateri znaša koeficient korelacije zgolj 0,32.
Ključne besede: fizičnogeografski dejavniki, raba tal, GIS, občina, Pohorje, Kozjak, Dravska dolina, Vzhodne Alpe, Ruše, Selnica ob Dravi
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 1390; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)

19.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV NA OBMOČJU APAŠKEGA POLJA IN SEVERNEGA OBROBJA SLOVENSKIH GORIC
Denis Harl, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih Apaškega polja in severnega obrobja Slovenskih goric. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev, pri čemer so bistveni podatki o porabi gnojil, tekočih goriv in zaščitnih sredstev. S pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote je predstavljena potencialna obremenitev okolja. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati so pokazali, da je v vseh obravnavanih naseljih presežen prag 15 GJ/ha, ki predstavlja mejo, nad katero se obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Razlike v energetski intenzivnosti med posameznimi kmetijami in naselji se pojavljajo predvsem glede na velikost in kmetijsko usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Apaško polje, Slovenske gorice, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost.
Objavljeno: 07.11.2014; Ogledov: 1257; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (7,08 MB)

20.
Svetlobno onesnaženje okolja na Tenerifih : diplomsko delo
Tanja Premoša, 2014, diplomsko delo

Opis: Popolna tema nam daje občutek utesnjenosti, zato potrebujemo umetno svetlobo. Z razsipnim ravnanjem z razsvetljavo pa smo presegli meje njene koristne uporabe, poleg tega pa pokrajini jemljemo njeno identiteto. Svetlobno onesnaževanje poveča naravno osvetljenost okolja in je vidno kot žarjenje neba v smeri svetlobnih virov. Kljub opozorilom okoljevarstvenikov so povečini ljudje brezbrižni, ko slišijo za termin svetlobno onesnaženje, predvsem ko je govor o škodljivem vplivu umetne svetlobe na nočna astronomska opazovanja, na poseganje v bioritem flore in favne, na povečane izpuste toplogrednih plinov, ki povečujejo efekt toplogrednih plinov ter na spreminjanje kulturne pokrajine, toda samo dokler ne slišijo posledic, ki se navezujejo na vsakega posameznika: kako po nepotrebnem plačujemo veliko višje položnice za potrošnjo elektrike, kot bi lahko; kako umetna svetloba vpliva na naše zdravje, da lahko povzroči nastanek raka; kako je na cestišču zaradi nepravilne razsvetljave povečano bleščanje, ki moti naš vid, ter ne nazadnje, kako so naši otroci morda že generacija, ki ne bo mogla več uživati v pristnem nočnem nebu. Ko začnemo o problemu širše razmišljati, se zavemo resnosti le-tega. S kakovostno javno razsvetljavo in racionalno postavitvijo lahko dosežemo neverjetne rezultate. Nezasenčene in delno zasenčene svetilke je treba odpisati in jih zamenjati z ekološkimi, pravilno montiranimi. Take svetijo na mesto, kjer svetlobo potrebujemo, ne pa v atmosfero, kjer je nekoristna. Ponekod se lahko razsvetljava v drugi polovici noči ugasne, saj je takrat večina ljudi neaktivnih. S pravilnimi ukrepi bi pripomogli k manjši degradaciji okolja, v katerem živimo. Proučevanje svetlobne onesnaženosti je podprto z obsežnim terenskim delom na enem izmed kanarskih otokov – na Tenerifu. Delo zajema zbiranje gradiva v obdobju trimesečnega bivanja na otoku z meritvami in zajemanjem fotografij sija neba ter viri osvetljevanja, kot primeri slabe prakse.
Ključne besede: diplomska dela, svetlobno onesnaženje, sij neba, varstvo okolja, umetna svetloba, ekološke svetilke, temno nebo, Tenerife
Objavljeno: 05.11.2014; Ogledov: 1033; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (11,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici