| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Svetlobno onesnaževanje v Slovenski Bistrici
Nina Globovnik, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: geografija, Slovenska Bistrica, onesnaževanje, svetloba, bleščanje, svetila, diplomska dela
Objavljeno: 26.01.2009; Ogledov: 4220; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (10,88 MB)

2.
NARAVNOGEOGRAFSKI VPLIVI NA POJAVNOST GOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA IZBRANEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE
Igor Paušič, 2009, diplomsko delo

Opis: Habitatni tip ali tip življenjskega prostora predstavlja fitocenozo in zoocenozo kot značilna dela ekosistema, povezana z abiotskimi dejavniki (prst, podnebje, prisotnost in kakovost vodnih virov, svetlobe itd.) na prostorsko omejenem območju. Vegetacija variira glede rastnih pogojev in razmer na rastišču. Običajno se pri fitocenoloških popisih ne oziramo na dejavnike okolja, saj je v ospredju našega zanimanja vrstna pestrost, morfologija in značaj združbe. Habitatni tip se določa glede na rastlinske vrste, ki sam habitatni tip opredeljujejo (vrste, ki karakterizirajo, so značilnice posameznega habitatnega tipa). V diplomskem delu predstavljamo inventar habitatnih tipov izbranega območja v Slovenski Istri. Na omenjenem območju smo primerjali zvezo med posameznimi relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki (temperatura zraka, višina padavin, prst, geološka sestava, letna vrednost sončne energije, ekspozicija, nadmorska višina in naklon) na pojavnost gozdnih habitatnih tipov. V diplomskem delu nas je zanimalo, kje na izbranem območju posamezni tipi gozdov uspevajo in katere vrednosti nekega naravnogeografskega dejavnika posamezni gozdni habitatni tip na izbranem območju preferira. Izračunali smo stopnjo korelacije med gozdnimi površinami ter relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki na izbranem območju Slovenske Istre. Za analizo podatkov ter izdelavo tematskih kart in grafikonov smo uporabljali programa ArcGIS 9.2 ter statistični program Weka-3-6.
Ključne besede: Slovenska Istra, vegetacija, kartiranje habitatnih tipov, habitatni tipi, naravnogeografski dejavniki, korelacije med naravnogeografskimi dejavniki in gozdnimi habitatnimi tipi
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 2549; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (34,66 MB)

3.
MESTNA KLIMA LJUTOMERA IN ORMOŽA
Danijel Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Spreminjaje naravne pokrajine zaradi procesa urbanizacije je vse pogostejši pojav v sodobnem času. Ljudje v mestih proizvedemo veliko umetne energije, z asfaltnimi in betonskimi površinami spreminjamo tako energijsko kot vodno bilanco in z vse pogostejšo visoko gradnjo vplivamo na lokalno zračno cirkulacijo. Človek z lastnim vnosom toplote, z gostejšo pozidanostjo in odsotnostjo vegetacije spreminja temperaturo zraka, relativno vlago, hitrost in smer vetra in višino padavin. Navedene spremembe se v okolju manifestirajo v obliki specifične mestne klime. Toplotni otok Ljutomera in Ormoža je v obeh primerih najizrazitejši v mestnem jedru od koder se širi, glede na vremenski tip, v različne smeri. V obeh mestih ima pomembno vlogo, ob pozidanosti površin, gostoti prebivalstva in antropogenem vnosu energije, še relief. Gričevje Kamenščak modificira toplotni otok Ljutomera, dolina potoka Lešnice pa vpliva na obliko toplotnega otoka v Ormožu. Toplotni otok je največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C) ter ciklonalno advektivnem vremenskem tipu (CD). Oblika in intenziteta mestnega toplotnega otoka se spreminja tudi tekom dneva. Temperaturni maksimumi in minimumi se čez dan razvijajo na različnih območjih mesta. V splošnem pa velja, da so najtoplejši predeli Ljutomera in Ormoža hkrati tudi najgosteje pozidana območja medtem, ko najhladnejša območja sovpadajo z redkeje pozidanimi območji ter območji s konkavno reliefno obliko.
Ključne besede: Ključne besede: mestna klima, Ljutomer, Ormož, toplotni otok, modifikatorji temperature zraka, temperaturne razlike med mestom in okolico, vremenski tipi, temperaturni profil, hitrost vetra, smer vetra.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2719; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (20,44 MB)

4.
KMETIJSKO OBREMENJEVANJE OKOLJA V OBČINI ŽETALE
Jožef Železnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v petih izbranih naseljih (Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale), ki skupaj tvorijo občino Žetale in ležijo v podobnih pokrajinskih tipih (ravnina, gričevje) z enakimi kmetijskimi sistemi. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja okolja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijske gostote, kjer so izraženi vsi energijski vnosi v okolje na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ), in spoznavali zmogljivostni prag samočistilnih sposobnosti pokrajine — pri energijski gostoti nad 15 GJ/ha. Rezultati anketiranja so pokazali, da je ta sicer relativna meja presežena v vseh petih naseljih. Rezultati znotraj naselij pa se med seboj kar precej razlikujejo, kar priča o vplivu pokrajinskega tipa in intenzivnosti obdelave zemljišč.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energijska intenzivnost kmetijstva
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2139; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (16,64 MB)

5.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE NA ŠIRŠEM OBMOČJU VELENJSKE KOTLINE
Teja Plešnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Svetlobno onesnaženje, s katerim se ukvarjam v diplomski nalogi, je sodoben, a širši javnosti manj poznan problem degradacije okolja, na katerega so v zadnjem desetletju opozorili okoljevarstveniki. Pretirano osvetljevanje z umetno svetlobo je škodljivo za zdravje ljudi in za ostala živa bitja, predvsem živali. Posledice svetlobnega onesnaženja so vidne tudi na širšem območju Velenjske kotline in jih občutimo kot povečano bleščanje v prometu, spreminjanje kulturne pokrajine in okolja, motenje astronomskih opazovanj ter pretirano trošenje električne energije. S povečano porabo le-te Velenjska kotlina in Slovenija kot celota z neprimerno javno razsvetljavo vplivata na povečane izpuste toplogrednih plinov v ozračje, tako pa povečujeta globalni problem, efekt tople grede. Za rešitev omenjenega problema bi bilo po mnenju okoljevarstvenikov potrebno pravilno namestiti popolnoma zasenčene svetilke ter spremeniti sistem vrednot pri ljudeh.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, Velenjska kotlina, okoljevarstvo, popolnoma zasenčene svetilke
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 2445; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (41,26 MB)

6.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU MURSKE RAVNINE TER ŠIRŠEM OBMOČJU GORIČKEGA
Barbara Sreš, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge je predstavljena problematika svetlobnega onesnaženja, ki ni prisotna le v Sloveniji, temveč se pojavlja po vsem svetu. Marsikdo izmed nas se ne zaveda, da uhajanje svetlobe iz umetnih virov (svetlobna onesnaženost) onesnažuje naravno okolje in prinaša številne negativne posledice, kar se kaže kot negativni vpliv na zdravje človeka, pri ostalih živih bitjih pa pušča posledice na njihovem naravnem vedenju. Ne smemo pa pozabiti, da množično osvetljevanje z umetnimi viri svetlobe poveča tudi porabo ter s tem posledično stroške plačila električne energije. Med ljudmi namreč še vedno prevladuje mišljenje, da večja osvetljenost naravnega okolja pomeni napredek in razvoj, vendar je takšno razmišljanje precej zmotno. Osvetlitev naravnega okolja je potrebna, vendar le, če je kakovostna. Glavna rešitev za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja so ekološke ali zasenčene svetilke, ki ne sevajo umetne svetlobe v nebo in so okolju ter ljudem prijaznejše.
Ključne besede: Svetlobna onesnaženost, zdravje ljudi, povečana poraba električne energije, ekološke ali zasenčene svetilke.
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1977; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (14,18 MB)

7.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE SAVINJSKE RAVNI
Monika Vačun, 2011, diplomsko delo

Opis: Popolna tema je neprijetna, zato si je človek od nekdaj želel ustvariti umetno svetlobo. Iznajdba žarnice sega šele v začetek dvajsetega stoletja, in od takrat naprej pa do danes smo presegli meje njene koristne uporabe. Svetloba se potrebuje in brez vsakršnega osvetljevanja bi bilo funkcioniranje družbe nemogoče. Vendar pa je zelo pomembno, da se z osvetljevanjem ne pretirava in da se osvetljuje Samo tam in takrat, kjer je to zares potrebno. Svetlobno onesnaževanje je velik okoljski problem. Neprimerna in pretirana osvetljenost povzroča težave Človeku, favni in flori. Z zamenjavo obstoječe nepravilne razsvetljave v Sloveniji z boljšo, ekološko razsvetljavo, bi osvetljevali navzdol, kjer se svetloba potrebuje in ne navzgor, kjer škoduje okolju. S tem bi se zmanjšal učinek tople grede, hkrati pa bi se prihranilo deset milijonov evrov letno. Proučevanje svetlobne onesnaženosti Savinjske ravni je podprto z obsežnim terenskim delom, ki je zajemalo meritve s Sky Quality Metrom, fotografiranje »All Sky« posnetkov ter glavnih virov svetlobnega onesnaževanja. Glavni viri svetlobnega onesnaževanja so neprimerna cestna in ulična razsvetljava, pretirano in napačno razsvetljene poslovne in upravne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena in druge stanovanjske in nestanovanjske stavbe.
Ključne besede: svetlobna onesnaženost, sij neba, nezasenčene svetilke, delno zasenčene svetilke, popolnoma zasenčene svetilke, temno nebo, Savinjska ravan
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 1846; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

8.
OBREMENJEVANJE AGROSISTEMOV NA OBMOČJU OBČINE MORAVSKE TOPLICE
Mojca Glavač, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v petih izbranih naseljih (Ivanci, Mlajtinci, Selo, Ivanovci in Prosenjakovci) v občini Moravske Toplice, ki ležijo v podobnih pokrajinskih tipih (ravnina, gričevje) z enakimi kmetijskimi sistemi. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijskih ekvivalentov, kjer so izraženi vsi energijski vnosi v okolje na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ) in po kateri bi naj bila zmogljivost okolja presežena nad 15 GJ/ha. Rezultati anketiranja so pokazali, da je ta sicer relativna meja presežena v vseh petih naseljih. Rezultati znotraj naselij pa so si med seboj različni, kar je posledica različnih pokrajinskih tipov in intenzivnosti obdelave zemljišč.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energijska intenzivnost kmetijstva.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1205; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (9,85 MB)

9.
AGRARNO OBREMENJEVANJE OKOLJA NA SAVINJSKI RAVNI IN V LOŽNIŠKEM GRIČEVJU
Jerneja Verboten, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kmetijsko obremenjevanje okolja na Savinjski ravni in v Ložniškem gričevju. Agrarnogeografske značilnosti teh pokrajin so prikazane predvsem z okoljevarstvenega vidika. Osrednji del se osredotoča na intenzivnost kmetovanja, kjer so podatki o porabi gnojil in zaščitnih sredstev, tekočih goriv, usmeritvi in energetski intenzivnosti kmetij itd. Podatki so pridobljeni s terenskim anketiranjem in interpretirani z okoljevarstvenega stališča. Na osnovi energetskih vnosov in obdelovalnih zemljišč je izračunana t. i. energetska gostota ali energetska intenzivnost kmetovanja na posamezni kmetiji in v pokrajini. Energijski vnosi v okolje so izračunani s pomočjo Slesserjeve metode energijske gostote, rezultati pa prikazujejo stopnjo kmetijskega obremenjevanja območja. Med pokrajinama so bile ugotovljene bistvene razlike, saj gre za različne pokrajinske tipe in različne kmetijske sisteme.
Ključne besede: Savinjska ravan, Ložniško gričevje, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1360; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (6,18 MB)

10.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V OBČINI MARKOVCI
Peter Strelec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnaval temo o energetski intenzivnosti kmetij v občini Markovci. V raziskavo sem vključil vsa naselja razen Strelcev, ker bi bili zaradi majhnosti naselja in kmetij rezultati manj reprezentativni. S pomočjo anketnega vprašalnika sem pridobil podatke, potrebne za analizo. Podatke v anketi sem s pomočjo tabele pretvoril v giga joule (GJ), s Slesserjevo metodo pa izračunal energetsko intenzivnost posameznih kmetij, pri čemer so te vrednosti izražene z GJ/ha. Pomemben je dopustni prag, ki po Slesserju znaša 15 GJ/ha. Do te vrednosti se obremenjevanje okolja še ne širi izven kmetij. Rezultati kažejo, da je energetska intenzivnost presežena v vseh naseljih razen v Novi vasi, kjer znaša točno 15 GJ/ha. Razlike med naselji pa so precejšnje, kar je odvisno predvsem od načina kmetijske usmeritve v posameznih naseljih.
Ključne besede: ekološka geografija, energetska intenzivnost
Objavljeno: 17.05.2012; Ogledov: 1130; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici