| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Svetlobna onesnaženost na območju občin Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Podčetrtek
Simona Lončar Rozman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam problematiko svetlobnega onesnaževanja, na katero okoljevarstveniki opozarjajo že nekaj časa. Novejše raziskave potrjujejo, da pretirana in neprimerna osvetlitev ne le škoduje našemu zdravju, ampak tudi ostalim živim bitjem. Posledice svetlobnega onesnaževanja se kažejo v degradaciji naravnega okolja, motečih astronomskih opazovanjih nočnega neba ter ogrožajo varnost v prometu zaradi bleščanja. Omenjene občine in Slovenija vse preveč električne energije trošijo z neprimerno in odvečno javno razsvetljavo. Dejstvo je, da večja poraba energije prispeva k porastu izpustov toplogrednih plinov in s tem se poveča efekt tople grede, kar pa vpliva na globalne klimatske spremembe. Potrebujemo torej boljšo razsvetljavo; kar pomeni uporabo popolnoma zasenčenih svetilk, ki pa naj bi bile tudi pravilno nameščene.
Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, prekomerna poraba električne energije, popolnoma zasenčene svetilke
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (11,87 MB)

2.
Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018
Tanja Vajs, 2020, magistrsko delo

Opis: V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Ključne besede: indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (19,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Svetlobno onesnaženje - didaktične aplikacije za razredni pouk
Nika Mirnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirično-aplikativni del. V prvem delu smo na podlagi literature in virov pojasnili pojme, povezane s svetlobnim onesnaženjem. Drugi del je sestavljen iz empiričnega in aplikativnega dela. V njem smo analizirali učne načrte, izbrane učbenike in delovne zvezke pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba. Osredotočili smo se na učne cilje, vsebine in naloge, ki so vezani na okolje in svetlobno onesnaženje. Ugotovili smo, da učni načrt za spoznavanje okolja vsebuje največ takih ciljev. Ob analizi učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotovili, da največ aktualnih vsebin vsebujeta učbenik in delovni zvezek za peti razred pri predmetu naravoslovje in tehnika. Izdelali in predstavili smo šest didaktičnih aplikacij za razredni pouk na aktualno tematiko, ki so primerne za poučevanje vseh razredov na razredni stopnji, in sicer dramatizacije Zvezdni ples, V svetlem gozdu, Upor proti svetlobi, Sporna svetilka, pravljico Veličastna drevesa in slikanico V svetlem gozdu. V tem delu so zajeti tudi rezultati evalvacij učiteljev in učencev po eksperimentalnem preizkusu aplikacij. Ugotovili smo, da izdelane didaktične aplikacije zelo pozitivno vrednotijo.
Ključne besede: Svetlobno onesnaženje, didaktične aplikacije, razredni pouk, osnovna šola
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 440; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

4.
Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi
Aleš Zver, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi smo izdelali z namenom, da ocenimo, kam peljejo podnebne spremembe na področju kmetijstva v Evropi. Ugotavljamo, da imajo podnebne spremembe tako negativne kot pozitivne posledice za kmetijstvo, hkrati pa sama kmetijska dejavnost lahko vpliva na spreminjanje podnebja. S tremi različnimi globalnimi podnebnimi modeli (CC, HE in MP), v sklopu katerih smo obravnavali tri različne scenarije (RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5), ter s pomočjo geografskega informacijskega sistema, smo izdelali karte, ki nakazujejo trend spreminjanja podnebnih pogojev za izbrane kmetijske kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da bi se lahko povprečne letne temperature po najbolj pesimističnem scenariju (RCP8.5) na posameznih območjih v Evropi dvignile tudi za več kot 5 °C. Za analizo smo izbrali najbolj tradicionalne oz. specifične kmetijske kulture v Evropi, to so pšenica [Triticum aestivum L.], koruza [Zea Mays L.], krompir [Solanum tuberosum L.] in oljka [Olea europaea L.]. Na podlagi bioklimatskih lastnosti za posamezno kulturo smo izdelali karte, ki prikazujejo podnebno ustreznost za pridelavo izbrane kulture v 2. polovici 21. stoletja. Ugotovili smo, da se bo ustreznost za pridelavo izbranih kmetijskih kultur v prihodnosti ob obravnavanih podnebnih trendih v splošnem pomikala v višje geografske širine in nadmorske višine. Na podlagi rezultatov podnebne ustreznosti smo analizo nekoliko poglobili s pomočjo metode CVA (Change Vector Analysis) in tako ugotavljali, na katerih območjih v Evropi bo v prihodnosti imela temperatura zraka in na katerih spremenjena količina padavin večji pomen pri spreminjanju podnebne ustreznosti za pridelavo oz. gojenje izbranih kmetijskih kultur.
Ključne besede: evropska kmetijska politika, globalni podnebni modeli, podnebne spremembe, podnebna ustreznost, kmetijske kulture, RCP
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 744; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (6,44 MB)

5.
Svetlobno onesnaženje – projektni pristop v srednješolskem izobraževanju
Teja Bezgovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Svetlobno onesnaženje je hitro rastoč globalni okoljski problem sodobne družbe in kot tak vreden omembe in obravnave v procesu izobraževanja. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize problema svetlobnega onesnaženja pripraviti didaktična gradiva za srednješolsko izobraževanje na temo svetlobno onesnaženje. V teoretičnem delu so povzeta ključna strokovna spoznanja o obravnavani problematiki. Z vidika vključenosti teme svetlobno onesnaženje so analizirani izbrani učni načrti in aktualni učbeniki sekundarnega nivoja izobraževanja v Sloveniji ter srednješolski učni načrti splošnoizobraževalnih predmetov izbranih evropskih držav ter opisane teoretične značilnosti projektnega učnega dela. V empiričnem delu je načrtovan primer projektnega učnega dne, vključujoč vsa didaktična gradiva, priporočila in navodila za njegovo celovito izvedbo na temo svetlobno onesnaženje v gimnaziji. Za dijake so izdelana učna gradiva s teoretičnimi izhodišči svetlobnega onesnaženja, naloge z navodili za njihovo samostojno izvedbo terenskih meritev svetlobnega onesnaženja (meritve sija neba, zajem vsenebnih posnetkov, popis zunanje razsvetljave) izbranega območja in delovni listi z navodili ter nalogami za samostojno obdelavo, prikaz in analizo na terenu zbranih rezultatov, in sicer rož svetlobnega onesnaženja, vsenebnih posnetkov, popisa zunanje razsvetljave ter karte svetlobnega onesnaženja preučevanega območja. Za izvedbo vseh načrtovanih ter pripravljenih aktivnosti v okviru načrtovanega projektnega učnega dne so izdelana tudi didaktična priporočila in navodila za učitelje z vzorčnim primerom.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, projektno učno delo, srednješolsko izobraževanje.
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 452; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

6.
Modeliranje prostorskega vzorca vremensko pogojenih cestnoprometnih nesreč v Sloveniji
Nina Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti trende in prostorski vzorec prometnih nesreč, ki so se v obdobju 2006–2017 končale s smrtjo ali hudo telesno poškodbo, v vseh slovenskih občinah in po posameznih vremenskih situacijah (dež, megla, veter, sneg, toča, jasno in oblačno vreme). Naši cilji so bili predstaviti prometne nesreče na splošno, pregledati trende prometnih nesreč na svetovni, evropski in državni ravni, predstaviti vpliv vremena na prometne nesreče, preučiti metode za proučevanje prostorskih vzorcev prometnih nesreč ter analizirati prostorski vzorec izbranih prometnih nesreč. Podatke o prometnih nesrečah smo pridobili na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in na Statističnem uradu Republike Slovenije, obdelovali smo jih s pomočjo programov Excel, ArcGIS 10.5 in R. Za vsako omenjeno vremensko situacijo smo izdelali prostorski vzorec, trend in standardizirano stopnjo prometnih nesreč. Izbrali smo spremenljivke, ki značilno vplivajo na število prometnih nesreč. Le-te smo v nadaljevanju transformirali s faktorsko analizo, da smo zagotovili pogoje uporabe linearnih modelov (nekoreliranost prediktorskih spremenljivk). Odvisne in neodvisne spremenljivke smo vstavili v model GWR, za katerega pa se je izkazalo, da ni dober napovedovalec števila prometnih nesreč, ko gre za posamezno vremensko situacijo. Posledično smo uporabili še metodo gradnje odločitvenega drevesa (ang. decision tree model). Sestavili smo algoritme, ki z zadovoljivo točnostjo napovedujejo število prometnih nesreč v posamezni občini glede na obravnavano vremensko situacijo. Kakovost modelov odločitvenega drevesa smo izmerili s pomočjo kazalcev: pojasnjen odklon (ang. explained deviance), MAE (ang. mean absolute error), RMSE (ang. ruth mean square error) in Moranov indeks avtokorelacije (ang. Moran's Index). Rezultati naloge imajo aplikativen pomen za snovalce strategije prometne varnosti na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: prometne nesreče, prostorski vzorec, vremenske okoliščine, geografsko obtežena regresija, odločitveno drevo
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 461; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

7.
Zemljiško gospostvo ormož v luči virov od 16. do 19. stoletja ter analiza spremembe rabe tal na šestih pilotnih območjih nekdanjega gospostva
Sabina Novak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja zgodovinski in geografski razvoj gospostva Ormož in njegovih naslednic, sedanjih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Glavno pozornost bom v nalogi namenila zlasti virom od sredine 16. do sredine 19. stoletja – davčnemu registru 1562–1566, popisu imetnikov hiš iz leta 1754, in kartam franciscejskega katastra za šest izbranih katastrskih občin, ki služijo kot pilotna območja za analizo spremembe rabe tal od sredine 19. stoletja do danes. Analizo omenjenih virov sem poskušala podkrepiti z zgodovinskimi in geografskimi dejstvi.
Ključne besede: gospostvo Ormož, davčni register 1562–1566, popis imetnikov hiš 1754, franciscejski kataster, sprememba rabe tal, katastrske občine
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 555; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (7,56 MB)

8.
Učni park Sonce v občini Ruše
Matej Mencinger, Nejc Novak, Tanja Vajs, Matjaž Majcen, Maja Žalik, Matic Rakovec, Loredana Štumberger, Patricia Jagarinec, Tea Kenda, Josef Sabbagh, Blaž Prepadnik, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: urejanje okolja, učni park
Objavljeno: 22.10.2018; Ogledov: 593; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (12,20 MB)

9.
Podnebne značilnosti Koroške
Aleš Praprotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali podnebne značilnosti statistične regije Koroške. Analizirali smo 11 različnih podnebnih parametrov, ki jih beležijo meteorološke postaje. Nekatere meteorološke postaje so ob koncu 20. stoletja prenehale delovati, druge so imele izpad beleženja podatkov, zato smo pri določenih morali podatke interpolirali, da smo lahko proučevali enako dolgo obdobje. Vsaka izmed treh dolin – Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska – ima postaje razporejene na različnih lokacijah in nadmorskih višinah, kar omogoča dobro pokritost območja in s tem posledično odražanje podnebja. V Mežiški dolini smo obravnavali 7 postaj, v Mislinjski 5 in v Zgornji Dravski dolini 6. Postaja na Uršlji gori je bila uporabljena v analizah, kjer je bilo to smotrno. Postaji pod Šumahovim vrhom v Črni na Koroškem ter pod Kremžarjevim vrhom v Slovenj Gradcu nista bili uporabljeni za resne analize kot druge postaje, saj sta imeli obdobje delovanja prekratko. Podobno velja za postajo Zgornje Kaple. Rezultati analiz vseh vključenih postaj so v našem primeru najboljši pokazatelj, kakšno podnebje je na Koroškem. Pridobili smo znanje, kateri del Koroške ima največ padavin, kateri najmanj, kje so temperature v povprečju najvišje in kje najnižje. Enako velja za vse ostale uporabljene parametre. Trend podnebnih elementov je pokazal, da je Koroška prav tako izpostavljena podnebnim spremembam – nekaterim bolj, nekaterim manj. Skupna analiza je pokazala, da ima Koroška negativen trend skoraj pri vseh postajah, kar pomeni, da bomo v prihodnosti čedalje bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam. Ob koncu naloge smo preko pridobljenih podatkov trenda skušali še projicirati podnebne spremembe na kmetijstvo, energetiko in fenofaze na nivoju regije. Pomagali smo si z znanjem, ki smo ga pridobili med študijem, ter preko letnih poročil Republike Slovenije za okolje ter poročil drugih strokovnjakov. Ugotavljamo, da vsak odklon od dolgoletnega povprečja pomeni nove težave, ki prizadenejo tako kmetijstvo in gospodarstvo kot vsakdan vseh ljudi. Podnebne spremembe niso neznanka, so vedno bolj zaznavne in čedalje bolj vpete v naš vsakdan. Pomembno je, da se naučimo varovati naravo in jo ohranjati v dobrem stanju, dokler je to še mogoče, kajti ko presežemo njeno mejo »absorbiranja« pridelanih odpadnih materialov in drugih snovi, potem je njeno stanje uničeno in ga je (ne)mogoče vrniti v prvotno. Proces čiščenja in obnove npr. določenega degradiranega območja (na Koroškem je takšen primer Zgornja Mežiška dolina, ki je onesnažena s svincem) je zelo dolgotrajen in (pre)drag postopek, ki lahko odločilno vpliva na nadaljnje procese (bodisi z zmanjšanjem ali pa celo s prenehanjem sanacije degradiranih območij).
Ključne besede: Koroška, Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska dolina, podnebje, trend, padavine, podnebne spremembe.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 1004; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Revija za geografijo
2006, revija

Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 1551; Prenosov: 45
URL Povezava na datoteko; Gradivo je zbirka in zajema 231 gradivo!

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici