| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji v obdobju 2000-2022
Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku so prikazane spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji. Analizirane so spremembe po enajstih kategorijah rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, gozd, pozidane in sorodne površine, ostale površine, vodne površine. Obravnavane so tudi smeri spremembe rabe tal s posebnim ozirom na spremembe obdelovalnih površin v neobdelovalne in obratno. Na osnovi tega so izračunani koeficienti ekstenzifikacije. Posebej so analizirane spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Ključne besede: kmetijstvo, obdelovalne površine, raba tal, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.05.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 1
URL Povezava na datoteko

2.
Spremembe rabe tal na Dravskem polju v obdobju 2000-2023
Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, Eva Konečnik Kotnik, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Dravsko polje predstavlja eno od slovenskih regij z visokim pridelovalnim potencialom, kar je v času, ko je samooskrbnost z zdravo hrano strateškega pomena, izjemno pomembno. Kljub temu pa Dravsko polje predstavlja eno od bolj konfliktnih regij v Sloveniji, saj se tu odvijajo procesi, ki se med seboj izključujejo. Suburbanizacija je z gradnjo posegla tudi na najbolj kakovostna kmetijska območja, zato se delež obdelovalnih površin manjša. V prispevku so analizirani procesi spremembe rabe tal na Dravskem polju v obdobju med letoma 2000 in 2023. Prikazane so spremembe kategorij rabe tal na nivoju celotnega Dravskega polja in po katastrskih občinah. Posebej so prikazane tudi smeri spremembe rabe tal in proces ekstenzifikacije. Predstavljeni so procesi sprememb obdelovalnih površin na območjih, ki so izjemnega in zelo velikega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Ključne besede: Dravsko polje, ekstenzifikacija, pridelovalni potencial
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Mentalni zemljevidi Dravskega polja
Eva Konečnik Kotnik, Petra Jesenek Bračko, Danijel Ivajnšič, Igor Žiberna, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V poglavju Mentalni zemljevidi Dravskega polja je prikazana raznolikost zaznav in pojmovanj o Dravskem polju na vzorcu učencev in dijakov zaključnih razredov osnovne šole ter gimnazije. Poglavje se osredotoča tudi na nekatere vidike strukturne analize prepoznanih vsebin ter na načine pristopanja k ustvarjanju mentalnih zemljevidov. Potrjena je bila različnost pristopanja k izražanju znanja na mentalnih zemljevidih glede na spol in starost, ne pa tudi glede na lokacijo šole. Tematska analiza vpisov je pokazala, da obstaja določen razkorak med t. i. šolskim znanjem, tudi med znanjem različnih predmetov, ter vsakdanom, kar bi lahko interpretirali tudi kot razkorak med pojmovnim in zaznavnim ali med teorijo in prakso. Temeljna veščina, ki jo želimo razvijati s poukom geografije, to je geografsko mišljenje (vzročna-posledičnost, celostne interpretacije pokrajine, trajnostni vidiki vsebin) je bila izražena v zelo nizkem deležu. Priložnost regionalno-geografskega izobraževanja se kaže v poglabljanju pokrajinskih interpretacij, kar je povezano s kartografsko in jezikovno-izrazno pismenostjo.
Ključne besede: Dravsko polje, mentalni zemljevidi, zaznave, pojmovanja, pokrajinska interpretacija
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Termična analiza mrazišč Trnovskega gozda : magistrsko delo
Jakob Slavič, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati termične vzorce Trnovskega gozda s posebnim poudarkom na mrazišču Smrekova draga. Mrazišča predstavljajo lokalni klimatski pojav, katerega določa temperaturni obrat. Gre za reliefno depresijo manjših razsežnosti s posebnimi tlemi v katerih se akumulira hladen zrak, kar se pa manifestira tudi na vegetaciji. Pogoje za nastanek mrazišč primarno določa sevalna bilanca, oziroma energijska bilanca Zemlje. Zmožnost radiacijskega ohlajanja oblikuje nizke temperature pri tleh. Takšne razmere so pogojene z letnim časom, nadmorsko višino, tlemi, zaprtostjo reliefa in prevetrenostjo območja. Rezultati temeljijo na terenskem zbiranju podatkov čez vse štiri letne čase v letu 2022/2023. Nekateri podatki so bili zbrani na terenu z brezpilotnim letalnikom, nekaj podatkov pa smo analizirali s pomočjo satelitskih podob Landsat. Ugotavljamo, da so pogoji za nastanek temperaturnega obrata in s tem mrazišča na območju Smrekove drage najbolj ugodni v zimskih in jesenskih mesecih. Takšne ocene smo lahko podali, tako po analizi letnega merjenja temperatur zraka, kakor tudi s strani termičnih satelitskih podob. Tako potrjujemo, da je uporaba Landsat podob, primerna metoda za odkrivanje in spremljanje jezer hladnega zraka in tal, ni pa primeren pristop za natančnejši uvid v termično polje tovrstnih globeli. Na podlagi podatkov merilnih postaj opažamo pozitivno korelacijo med nižanjem temperatur v Smrekovi dragi in vegetacijskim pasom lišajev, ruševja in mahov na dnu. S tem potrjujemo dejstvo, da so najnižje temperature mrazišč na dnu depresije, obenem pa ima na oblikovanje takšnih pogojev vpliv tudi relativna vlaga. Za boljšo analizo temperaturnih vzorcev mrazišč, predlagamo uporabo brezpilotnih letalnikov opremljenih z termično kamero. Na podlagi le te je v mrazišču bilo identificiranih nekaj skalnatih vrzelih, ki omogočajo dotok hladnega zraka iz podzemlja. S analizo temperature tal potrjujemo tudi tezo, da so poleti reliefne kraške depresije lahko tudi toplejše od okolice, čeprav se na mikro-nivoju temperature zraka lahko spustijo do 0 °C.
Ključne besede: temperaturni obrat, mrazišča, daljinsko zaznavanje temperatur tal
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

5.
Dravsko polje
2023, znanstvena monografija

Opis: Dravsko polje je do sredine 20. stoletja veljalo za tipično obpanonsko podeželsko pokrajino, ki so ji glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti. S procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, se je značaj regije začel spreminjati in zaradi tega Dravsko polje danes predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Območje gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici. V bližini vsakega od teh je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo velika. Polje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. V zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, dejanski razvoj na Dravskem polju pa je v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin. V monografiji Dravsko polje je 13 avtorjev v 12 poglavjih poskušalo osvetliti nekatere aktualne probleme in procese v regiji, ki so jo v zadnjih desetletjih zaznamovale velike spremembe in preobrazba ne le naravnih, pač pa tudi socioekonomskih prvin, ob čemer so posvetili pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.
Ključne besede: Dravsko polje, Slovenija, kulturna pokrajina, regionalna geografija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (24,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
ǂThe ǂimpact of climate change on urban thermal environment dynamics
Igor Žiberna, Nataša Pipenbaher, Daša Donša, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: The human population is increasing. The ongoing urbanization process, in conjunction with climate change, is causing larger environmental footprints. Consequently, quality of life in urban systems worldwide is under immense pressure. Here, the seasonal characteristics of Maribor's urban thermal environment were studied from the perspectives of surface urban heat island (SUHI) and urban heat island (UHI) A remote sensing thermal imagery time series and in-situ measurements (stationary and mobile) were combined with select geospatial predictor variables to model this atmospheric phenomenon in its most intensive season (summer). Finally, CMIP6 climate change scenarios and models were considered, to predict future UHI intensity. Results indicate that Maribor's UHI intensity maximum shifted from winter to spring and summer. The implemented generalized additive model (GAM) underestimates UHI intensity in some built-up parts of the study area and overestimates UHI intensity in green vegetated areas. However, by the end of the century, UHI magnitude could increase by more than 60% in the southern industrial part of the city. Such studies are of particular concern, in regards to the increasing frequency of heat waves due to climate change, which further increases the (already present) heat stress in cities across the globe.
Ključne besede: urbanizacija, mestni toplotni otoki, poletni vročinski stres, GAM, CMIP6, urbanisation, urban heat island, summer heat stress
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Obremenjevanje agroekosistemov na območju Murskega polja in vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric : magistrsko delo
Jasmina Lubi, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja na Murskem polju in na območju vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric. Podatki, potrebni za raziskavo, so bili pridobljeni s pomočjo terenskega anketiranja. Stopnja kmetijskega obremenjevanja okolja je bila ugotovljena s pomočjo Slesserjeve metode energijskih ekvivalentov, pri čemer so bili ključni podatki o porabi gnojil, zaščitnih sredstev in tekočih goriv. Na podlagi energijskih vnosov in obdelovalnih površin je bila izračunana energijska gostota oziroma energijska intenzivnost kmetovanja, ki je izražena v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalnih površin. Ugotovili smo, da obstajajo bistvene razlike kmetijskega obremenjevanja okolja na Murskem polju in vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goricah, saj gre za popolnoma različne kmetijske sisteme in pokrajinske tipe. Razlike pa se pojavljajo tudi glede na velikost in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Mursko polje, vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost kmetijstva
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 608; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)

8.
Paleopodnebne spremembe v Evropi: od pliocena do antropocena
Nuša Flisar, 2021, magistrsko delo

Opis: Vedno bolj smo podvrženi enostranskim informacijam o podnebnih spremembah, kjer je s strani medijev izpostavljeno, da je edini dejavnik, ki nanj vpliva, človek. Pri tem se izpodrivajo dejstva, da je podnebje podvrženo tudi naravnim dejavnikom, ki vplivajo na njegovo spreminjanje. Le-ta so vplivala na podnebje vse od njegovega nastanka. Zato splošne trditve, da je človek s svojimi dejanji edini vzrok za podnebne spremembe, ni mogoče potrditi. Lahko pa se poudari, da ima le-ta v sedanjosti največjo vplivno moč na spreminjanje podnebja kot kadar koli prej. Kljub negativnim posledicam, ki jih imajo podnebne spremembe v današnjem času, je treba poudariti, da se brez njih na Zemlji ne bi mogle izoblikovati primerne razmere, ki bi omogočile razvoj življenja. Ob spreminjanju podnebja so se organizmi temu morali tudi prilagajati, kar je spodbujalo evolucijo in vodilo v razvoj vrste Homo sapiens sapiens. Slednja raziskava se nanaša na preučevanje podnebnih sprememb v geoloških obdobjih od pliocena do antropocena. Z analizo dostopnih prostorskih podatkov sta izračunani intenzivnost in smer podnebnih sprememb za prej omenjena obdobja na območju Evrope. Prikazano je, kako močno se je podnebje skozi geološko zgodovino spreminjalo – izmenjevanje toplih in hladnih obdobij – ki so imela različne posledice za relief, floro, favno in Hominide. Primerjamo obdobje antropocena z ostalimi omejenimi geološkimi obdobji. Ta primerjava je pripomogla k pridobitvi ocene primerljivosti recentnih podnebnih sprememb s preteklimi.
Ključne besede: podnebne spremembe, pliocen, pleistocen, holocen, antropocen, Evropa, analiza CVA
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 1101; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

9.
Analiza trendov vročinskih valov v Pomurju v obdobju 1961-2018
Anja Kisilak, 2021, magistrsko delo

Opis: Delo obravnava vročinske valove na območju Pomurja v obdobju med letoma 1961 in 2018. Na podlagi podatkov meteoroloških postaj Rakičan, Jeruzalem, Lendava, Veliki Dolenci in Podgradje so analizirani trendi vročinskih valov v Pomurju. Vročinski valovi so obravnavani na podlagi povprečnih in maksimalnih temperatur zraka in vročih dni v Pomurju. V prvem delu so zato analizirane povprečne letne in poletne temperature zraka ter povprečne maksimalne letne in poletne temperature zraka v Pomurju. Sledi analiza števila vročih dni na letni, desetletni in mesečni ravni. V osrednjem delu naloge so analizirani vročinski valovi, in sicer število vročinskih valov; trajanje vročinskih valov, ki je analizirano na podlagi števila vročih dni v vročinskih valovih, povprečnega in maksimalnega trajanja vročinskih valov; intenzivnost vročinskih valov, ki je analizirana na podlagi maksimalnih temperatur zraka v vročinskih valovih in kumulativ maksimalnih temperatur zraka v vročinskih valovih; širjenje časovnega okna vročinskih valov in razvoj vremena v času vročinskih valov. V splošnem so v Pomurju vročinski valovi vedno bolj pogosti na letni in desetletni ravni, povečuje se število vročih dni znotraj vročinskega vala in zato se povečuje povprečno trajanje vročinskih valov. Iz desetletja v desetletje se povečuje maksimalna temperatura zraka vročinskih valov, kakor tudi kumulative maksimalnih temperatur, zato so vročinski valovi na obravnavanem območju vse intenzivnejši. V Pomurju vročinski valovi nastopajo v poletnih mesecih, a se časovno okno pojavljanja vročinskih valov širi, saj se pojavljajo vedno bolj zgodaj poleti ali pozno spomladi in vedno kasneje ob koncu poletja oz. na začetku jeseni. V glavnem so trendi vseh kazalnikov vročinskih valov v Pomurju pozitivni, prihaja pa do razlik med različnimi meteorološkimi postajami. Praviloma so višji trendi značilni za meteorološke postaje, ki se nahajajo v termalnem pasu in gosto pozidanih ter naseljenih območjih.
Ključne besede: vročinski val, vroč dan, maksimalna temperatura zraka, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 831; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

10.
Trendi temperatur na Balkanu med letoma 1961 in 2018 ter ocena temperaturnih sprememb v obdobju 2021-2100
Patricija Tjukajev, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali trende temperatur na Balkanu za obdobje med letoma 1961 in 2100. Z obstoječo literaturo smo definirali območje Balkana, pojasnili pojem podnebnih sprememb in raziskali, kako se je podnebje tukaj spreminjalo v preteklosti ter kakšne so bile posledice. S podatki, pridobljenimi na spletni klimatološki podatkovni bazi, smo v programu QGIS kartografsko prikazali razlike, nastale v preteklosti in z upoštevanjem dveh podnebnih modelov predstavili predvidevanja za temperaturne spremembe do konca 21. stoletja. V programu ArcGis smo na podlagi preteklih temperaturnih sprememb in prihodnjih napovedi izračunali trende, ki so nam prikazali intenzivnost naraščanja temperatur po Balkanu. Ugotovili smo, da se večina regij na Balkanu segreva od leta 1961 in se bo segrevala v nadaljnje. Po scenariju SSP1-2.6 naj bi se naraščanje temperatur pričelo umirjati po letu 2080, na nekaterih predelih pa naj bi temperature celo nazadovale. Scenarij SSP3-7.0 z bolj pesimističnimi napovedmi predpostavlja visoko naraščanje temperatur vse do leta 2100. Najvišji skoki temperatur so bili in bodo v prihodnje zabeleženi v poletnih mesecih, medtem ko so najnižji porasti temperatur predvideni za jesenske mesece. Dosedanji in prihodnji trendi kažejo na višji porast temperatur v notranjosti Balkanskega polotoka, medtem ko naj bi se obalni predeli segrevali manj. Dolgoročno naj bi to privedlo do manjših temperaturnih razlik med obalnimi in kontinentalnimi deli Balkana.
Ključne besede: podnebje, temperaturne spremembe, Balkan, podnebni modeli, globalno segrevanje
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 895; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

Iskanje izvedeno v 4.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici