| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 78
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
ǂThe ǂimpact of climate change on urban thermal environment dynamics
Igor Žiberna, Nataša Pipenbaher, Daša Donša, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, Lučka Kajfež-Bogataj, Zalika Črepinšek, Jaša Veno Grujić, Danijel Ivajnšič, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: The human population is increasing. The ongoing urbanization process, in conjunction with climate change, is causing larger environmental footprints. Consequently, quality of life in urban systems worldwide is under immense pressure. Here, the seasonal characteristics of Maribor's urban thermal environment were studied from the perspectives of surface urban heat island (SUHI) and urban heat island (UHI) A remote sensing thermal imagery time series and in-situ measurements (stationary and mobile) were combined with select geospatial predictor variables to model this atmospheric phenomenon in its most intensive season (summer). Finally, CMIP6 climate change scenarios and models were considered, to predict future UHI intensity. Results indicate that Maribor's UHI intensity maximum shifted from winter to spring and summer. The implemented generalized additive model (GAM) underestimates UHI intensity in some built-up parts of the study area and overestimates UHI intensity in green vegetated areas. However, by the end of the century, UHI magnitude could increase by more than 60% in the southern industrial part of the city. Such studies are of particular concern, in regards to the increasing frequency of heat waves due to climate change, which further increases the (already present) heat stress in cities across the globe.
Ključne besede: urbanizacija, mestni toplotni otoki, poletni vročinski stres, GAM, CMIP6, urbanisation, urban heat island, summer heat stress
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 105; Prenosov: 3
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Obremenjevanje agroekosistemov na območju Murskega polja in vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric : magistrsko delo
Jasmina Lubi, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja na Murskem polju in na območju vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric. Podatki, potrebni za raziskavo, so bili pridobljeni s pomočjo terenskega anketiranja. Stopnja kmetijskega obremenjevanja okolja je bila ugotovljena s pomočjo Slesserjeve metode energijskih ekvivalentov, pri čemer so bili ključni podatki o porabi gnojil, zaščitnih sredstev in tekočih goriv. Na podlagi energijskih vnosov in obdelovalnih površin je bila izračunana energijska gostota oziroma energijska intenzivnost kmetovanja, ki je izražena v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalnih površin. Ugotovili smo, da obstajajo bistvene razlike kmetijskega obremenjevanja okolja na Murskem polju in vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goricah, saj gre za popolnoma različne kmetijske sisteme in pokrajinske tipe. Razlike pa se pojavljajo tudi glede na velikost in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Mursko polje, vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost kmetijstva
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 226; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)

3.
Paleopodnebne spremembe v Evropi: od pliocena do antropocena
Nuša Flisar, 2021, magistrsko delo

Opis: Vedno bolj smo podvrženi enostranskim informacijam o podnebnih spremembah, kjer je s strani medijev izpostavljeno, da je edini dejavnik, ki nanj vpliva, človek. Pri tem se izpodrivajo dejstva, da je podnebje podvrženo tudi naravnim dejavnikom, ki vplivajo na njegovo spreminjanje. Le-ta so vplivala na podnebje vse od njegovega nastanka. Zato splošne trditve, da je človek s svojimi dejanji edini vzrok za podnebne spremembe, ni mogoče potrditi. Lahko pa se poudari, da ima le-ta v sedanjosti največjo vplivno moč na spreminjanje podnebja kot kadar koli prej. Kljub negativnim posledicam, ki jih imajo podnebne spremembe v današnjem času, je treba poudariti, da se brez njih na Zemlji ne bi mogle izoblikovati primerne razmere, ki bi omogočile razvoj življenja. Ob spreminjanju podnebja so se organizmi temu morali tudi prilagajati, kar je spodbujalo evolucijo in vodilo v razvoj vrste Homo sapiens sapiens. Slednja raziskava se nanaša na preučevanje podnebnih sprememb v geoloških obdobjih od pliocena do antropocena. Z analizo dostopnih prostorskih podatkov sta izračunani intenzivnost in smer podnebnih sprememb za prej omenjena obdobja na območju Evrope. Prikazano je, kako močno se je podnebje skozi geološko zgodovino spreminjalo – izmenjevanje toplih in hladnih obdobij – ki so imela različne posledice za relief, floro, favno in Hominide. Primerjamo obdobje antropocena z ostalimi omejenimi geološkimi obdobji. Ta primerjava je pripomogla k pridobitvi ocene primerljivosti recentnih podnebnih sprememb s preteklimi.
Ključne besede: podnebne spremembe, pliocen, pleistocen, holocen, antropocen, Evropa, analiza CVA
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 615; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

4.
Analiza trendov vročinskih valov v Pomurju v obdobju 1961-2018
Anja Kisilak, 2021, magistrsko delo

Opis: Delo obravnava vročinske valove na območju Pomurja v obdobju med letoma 1961 in 2018. Na podlagi podatkov meteoroloških postaj Rakičan, Jeruzalem, Lendava, Veliki Dolenci in Podgradje so analizirani trendi vročinskih valov v Pomurju. Vročinski valovi so obravnavani na podlagi povprečnih in maksimalnih temperatur zraka in vročih dni v Pomurju. V prvem delu so zato analizirane povprečne letne in poletne temperature zraka ter povprečne maksimalne letne in poletne temperature zraka v Pomurju. Sledi analiza števila vročih dni na letni, desetletni in mesečni ravni. V osrednjem delu naloge so analizirani vročinski valovi, in sicer število vročinskih valov; trajanje vročinskih valov, ki je analizirano na podlagi števila vročih dni v vročinskih valovih, povprečnega in maksimalnega trajanja vročinskih valov; intenzivnost vročinskih valov, ki je analizirana na podlagi maksimalnih temperatur zraka v vročinskih valovih in kumulativ maksimalnih temperatur zraka v vročinskih valovih; širjenje časovnega okna vročinskih valov in razvoj vremena v času vročinskih valov. V splošnem so v Pomurju vročinski valovi vedno bolj pogosti na letni in desetletni ravni, povečuje se število vročih dni znotraj vročinskega vala in zato se povečuje povprečno trajanje vročinskih valov. Iz desetletja v desetletje se povečuje maksimalna temperatura zraka vročinskih valov, kakor tudi kumulative maksimalnih temperatur, zato so vročinski valovi na obravnavanem območju vse intenzivnejši. V Pomurju vročinski valovi nastopajo v poletnih mesecih, a se časovno okno pojavljanja vročinskih valov širi, saj se pojavljajo vedno bolj zgodaj poleti ali pozno spomladi in vedno kasneje ob koncu poletja oz. na začetku jeseni. V glavnem so trendi vseh kazalnikov vročinskih valov v Pomurju pozitivni, prihaja pa do razlik med različnimi meteorološkimi postajami. Praviloma so višji trendi značilni za meteorološke postaje, ki se nahajajo v termalnem pasu in gosto pozidanih ter naseljenih območjih.
Ključne besede: vročinski val, vroč dan, maksimalna temperatura zraka, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 368; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

5.
Trendi temperatur na Balkanu med letoma 1961 in 2018 ter ocena temperaturnih sprememb v obdobju 2021-2100
Patricija Tjukajev, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali trende temperatur na Balkanu za obdobje med letoma 1961 in 2100. Z obstoječo literaturo smo definirali območje Balkana, pojasnili pojem podnebnih sprememb in raziskali, kako se je podnebje tukaj spreminjalo v preteklosti ter kakšne so bile posledice. S podatki, pridobljenimi na spletni klimatološki podatkovni bazi, smo v programu QGIS kartografsko prikazali razlike, nastale v preteklosti in z upoštevanjem dveh podnebnih modelov predstavili predvidevanja za temperaturne spremembe do konca 21. stoletja. V programu ArcGis smo na podlagi preteklih temperaturnih sprememb in prihodnjih napovedi izračunali trende, ki so nam prikazali intenzivnost naraščanja temperatur po Balkanu. Ugotovili smo, da se večina regij na Balkanu segreva od leta 1961 in se bo segrevala v nadaljnje. Po scenariju SSP1-2.6 naj bi se naraščanje temperatur pričelo umirjati po letu 2080, na nekaterih predelih pa naj bi temperature celo nazadovale. Scenarij SSP3-7.0 z bolj pesimističnimi napovedmi predpostavlja visoko naraščanje temperatur vse do leta 2100. Najvišji skoki temperatur so bili in bodo v prihodnje zabeleženi v poletnih mesecih, medtem ko so najnižji porasti temperatur predvideni za jesenske mesece. Dosedanji in prihodnji trendi kažejo na višji porast temperatur v notranjosti Balkanskega polotoka, medtem ko naj bi se obalni predeli segrevali manj. Dolgoročno naj bi to privedlo do manjših temperaturnih razlik med obalnimi in kontinentalnimi deli Balkana.
Ključne besede: podnebje, temperaturne spremembe, Balkan, podnebni modeli, globalno segrevanje
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 422; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

6.
Svetlobna onesnaženost na območju doline Voglajne in Zgornjega Posotelja ter njen vpliv na vegetacijo
Mojca Rajh, 2021, magistrsko delo

Opis: Svetlobno onesnaženje je oblika onesnaževanja, do katere je privedla človeška želja po daljšanju dneva. Slednje so ljudje dosegli z različnimi svetilkami, ki so s svojo umetno svetlobo osvetljevale prostor. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo se v Sloveniji začeli zavedati v 80. letih prejšnjega stoletja, kljub temu pa je stanje na tem področju še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir te oblike onesnaževanja je javna razsvetljava, dostikrat pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. Čeprav posledice poznamo, pa so nekatere izmed njih premalo raziskane. V magistrski nalogi smo ugotovili, da je območje doline Voglajne in Zgornjega Posotelja svetlobno onesnaženo. Glavni vir svetlobne onesnaženosti predstavlja javna razsvetljava večjih naselij, ki se nahajajo na tem območju, na sij neba pa vplivajo tudi naselja, ki so lahko tudi do 150 kilometrov oddaljena od nas. Zaradi odboja svetlobe od oblakov oblačno vreme le še poslabša razmere. Z gibanjem letne dinamike vegetacijskega indeksa (NDVI), s številom odbojev lidarskih točk in fenološkimi opazovanji vzorca navadne breze (Betula pendula Roth) na izbranih osvetljenih in »neosvetljenih« habitatih smo dokazali, da svetlobno onesnaženje vpliva na vegetacijo. Listje osvetljenih brez ostaja na krošnjah dlje časa kot listje brez, ki niso osvetljene.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, sij neba, daljinsko zaznavanje, vegetacija, NDVI, lidar
Objavljeno v DKUM: 09.08.2021; Ogledov: 388; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (8,81 MB)

7.
Podnebna ustreznost smučarskih središč Evrope
Tomaž Markovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Podnebje na Zemlji se spreminja že vse od njenega nastanka in nikoli ni bilo stalnica. Podnebne spremembe v precejšnji meri vplivajo na naravne in antropogene sisteme. Med drugim se posledice spreminjanja podnebja čutijo pri številnih gospodarskih dejavnostih, ki so predvsem odvisne od naravnega okolja. Glede na številne študije znanstvenikov iz celotne Evrope imajo podnebne spremembe tudi vedno večji negativni vpliv na večino smučarskih središč Evrope. Glede na številne napovedi in analize naj bi konec stoletja imela pogoje za obratovanje le še smučarska središča v visokogorju. Osrednji namen magistrske naloge je objektivno oceniti vpliv podnebnih sprememb na ustreznost smučarskih središč v prihodnih desetletjih in analizirati na katerih območjih v Evropi bodo pogoji za smučanje v prihodnosti še ustrezni ter kakšen vpliv bo imela podnebna ustreznost v prihodnosti na število nočitev turistov v izbranih evropskih državah in slovenskih občinah. Na podlagi dveh različnih podnebnih globalnih modelov, podnebnega scenarija RCP8.5, prostorskih podatkov o legi smučišč in o obisku turistov v smučarski sezoni, smo prišli do dveh različnih napovedi. Podnebni globalni model HadGEM–ES potrjuje številne napovedi znanstvenikov, da bodo konec stoletja lahko obratovala le še visokogorska smučarska središča po celotni Evropi. Z dosedanjimi napovedmi modela HadGEM–ES in evropskih znanstvenikov pa se ne ujemajo rezultati podnebnega globalnega modela CNMR–CM5, ki napoveduje, da bo podnebna ustreznost za vsa evropska smučarska središča podobna kot je danes. Na podlagi povprečnih podatkov o podnebni ustreznosti obeh obravnavanih podnebnih globalnih modelov in povprečju števila nočitev turistov smo prišli do zaključkov, da se bo konec 21. stoletja turistični obisk zimskih smučarskih središč močno zmanjšal v vseh obravnavanih evropskih državah. Rezultati magistrskega dela imajo tako aplikativno vrednost predvsem za občine, regije oz. države, za katere je zimski turizem velikega pomena.
Ključne besede: podnebne spremembe, podnebna ustreznost, evropska smučarska središča, zimski turizem
Objavljeno v DKUM: 02.08.2021; Ogledov: 392; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

8.
Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju Haloz, Dravskega in Ptujskega polja v obdobju med leti 1824 in 2017
Špela Chomicki, 2021, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju katastrskih občin: Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih v obdobju med leti 1824 in 2017. Kot osnovni vir za analizo rabe tal v letu 1824 je služil franciscejski kataster. Podatki o rabi tal za leto 2017 so bili pridobljeni s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Na podlagi zbranih podatkov smo izdelali primerjavo za izbrane kategorije rabe tal. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah smo nato analizirali v povezavi z izbranimi naravnogeografskimi značilnostmi. Obravnavane so bile spremembe rabe tal v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov in ekspozicij. Skozi analizo obravnavanih območij želimo prikazati razvoj rabe tal v katastrskih občinah na ravninskem območju roba Dravskega in dela Ptujskega polja nasproti katastrskim občinam, ki so del gričevnatega sveta Haloz. V katastrskih občinah Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih predstavlja enega od največjih vplivov na spremembe rabe tal izgradnja akumulacijskega jezera Ptuj, ki je nastalo z zajezitvijo reke Drave za potrebe hidroelektrarne Formin. Pri tem moramo izpostaviti območje Šturmovca, ki je v 19. stoletju predstavljalo otok na reki Dravi. Za katastrski občini Dravinjski Vrh in Vareja smo natančneje obravnavali vinogradniške površine in v odvisnosti od relativnih višin ter globalnega sončnega obsevanja izdelali bonitete vinogradniških leg. Posebej smo analizirali tudi smeri sprememb rabe tal med leti 2000 in 2017.
Ključne besede: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, naravno geografske značilnosti, franciscejski kataster, Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 542; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (6,91 MB)

9.
Svetlobna onesnaženost na območju občin Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Podčetrtek
Simona Lončar Rozman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljam problematiko svetlobnega onesnaževanja, na katero okoljevarstveniki opozarjajo že nekaj časa. Novejše raziskave potrjujejo, da pretirana in neprimerna osvetlitev ne le škoduje našemu zdravju, ampak tudi ostalim živim bitjem. Posledice svetlobnega onesnaževanja se kažejo v degradaciji naravnega okolja, motečih astronomskih opazovanjih nočnega neba ter ogrožajo varnost v prometu zaradi bleščanja. Omenjene občine in Slovenija vse preveč električne energije trošijo z neprimerno in odvečno javno razsvetljavo. Dejstvo je, da večja poraba energije prispeva k porastu izpustov toplogrednih plinov in s tem se poveča efekt tople grede, kar pa vpliva na globalne klimatske spremembe. Potrebujemo torej boljšo razsvetljavo; kar pomeni uporabo popolnoma zasenčenih svetilk, ki pa naj bi bile tudi pravilno nameščene.
Ključne besede: svetlobno onesnaževanje, prekomerna poraba električne energije, popolnoma zasenčene svetilke
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 403; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (11,87 MB)

10.
Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018
Tanja Vajs, 2020, magistrsko delo

Opis: V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Ključne besede: indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 631; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (19,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici