1. Proces vključevanja učenja na prostem v geografski kurikul : magistrsko deloUrška Žižek, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil analizirati operativne učne cilje, zapisane v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli glede na to, ali jih je možno realizirati na prostem oz. izven učilnice ter oblikovati dva scenarija vključitve učenja na prostem v osnovnošolski izvedbeni letni učni načrt oz. pripravo za pouk geografije na dveh različnih nivojih, konservativnem in progresivnem. V teoretičnem delu smo opredelili pomen in umeščenost terenskega dela v pouk geografije v osnovni šoli. Opredelili smo tudi pogoje za izvedbo terenskega dela za namene izobraževanja, prednosti in ovire pri vključevanju terenskega dela v izobraževanje ter proces izvajanja učenja na prostem. Empirični del magistrskega dela temelji na pripravi dveh izvedbenih letnih načrtov oz. priprav, usmerjenih v vključevanje učenja na prostem v osnovnošolski pouk geografije, ena na konservativnem oz. osnovnem nivoju ter ena na progresivnem oz. naprednem nivoju. V ta namen smo oblikovali tudi predloge priprav učenja na prostem pri pouku geografije v osnovni šoli, ki bi jih lahko vključili na osnovni oz. napredni nivo letnega načrtovanja. Ob tem smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo učiteljici geografije v osnovni šoli predstavili oba pripravljena letna izvedbena kurikula za vključevanje učenja na prostem v pouk geografije. Na osnovi ugotovljenega zaključujemo, da je v učnem načrtu za geografijo v osnovni šoli veliko ciljev in vsebin, ki jih je možno realizirati s terenskim delom in da je učenje na prostem možno realizirati na osnovi dveh različnih scenarijev – na osnovnem in naprednem nivoju.
Ključne besede: učenje na prostem, terensko delo, letni načrt dela, učni načrt, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 96
 Celotno besedilo (3,07 MB) |
2. Doživljanje stresa v času izobraževanja na daljavo in njegov vpliv na učno uspešnost pri študentih pedagogike : magistrsko deloUrška Žižek, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, kako so študenti pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru doživljali stres v času izobraževanja na daljavo v obdobju epidemije covida-19 in kako je doživljanje stresa vplivalo na njihovo učno uspešnost ter ali obstajajo razlike med študenti glede na stopnjo študija. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opredelimo dejavnike, vrste in posledice stresa ter strategij spoprijemanja z njim. V drugem delu pozornost posvetimo izobraževanju na daljavo. Osredotočimo se na strategije učenja na daljavo, prednosti in slabosti izobraževanja na daljavo ter potek izobraževanja na daljavo v času epidemije covida-19. Posvetimo se tudi značilnostim učne uspešnosti študentov in vplivu stresa nanjo. Empirični del magistrskega dela temelji na empirični kvantitativni raziskavi, izvedeni z metodo anketiranja s pomočjo strukturiranega pisnega vprašalnika. Nanj je odgovorilo 54 študentov pedagogike prve in druge stopnje študija. Na osnovi odgovorov študentov zaključujemo, da so bili v času izobraževanja na daljavo izpostavljeni negativnemu stresu, ki je trajal kratkoročno. Kazal se je predvsem z emocionalnimi in mentalnimi znaki, ki so jih študenti obvladovali z različnimi strategijami, najpogosteje z načrtovanjem časa ali izdelavo časovnega razporeda dela ter s krepitvijo pozitivnih misli. Raziskava pokaže boljšo učno uspešnost v času izobraževanja v živo ter pokaže, da je stres vplival na učno uspešnost v času izobraževanja na daljavo, predvsem pri študentih na prvi stopnji visokošolskega študija.
Ključne besede: stres, covid-19, učna uspešnost, študenti, izobraževanje na daljavo, učenje na daljavo, e-izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 590; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. Analiza podatkov o obdelovanih površinah s pomočjo daljinskega zaznavanja : končno poročilo o raziskovalnem projektuMatjaž P. Nekrep, Ana Vovk, Rok Kamnik, Dejan Kocbek, Matic Diklič, Zala Esih, Alex Želj, Denis Strojanšek, Laura Brigita Parežnik, Urška Povalej, Vito Lavrenčič, Urška Žižek, Anja Tratnjek, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: geologija, kmetijska zemljišča, daljinsko zaznavanje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 20701; Prenosov: 101
Celotno besedilo (310,02 KB) |
